V torek sva se z Dušanom podala proti zelo neobljudenemu grebenu, ki loči Robanov kot od Logarske doline.
Upoštevajoč nasvete modrih mož , sva se z avtom povzpela do kmetije Knez (izhodišče na 1200), od koder sva po markirani poti, ob soju svetilk, prisopihala na Strelovec. Tu je bil za naju, poleg markacij, tudi konec gazi. Sledilo je vzpenjanje v smeri proti Movzniku, kjer je potrebno najti lovsko stezico, ki se spusti na vzhodno stran grebena Ut. Iskajoč dobro skrite prehode v strmem terenu (sam jih nikoli ne bi našel!) sva dosegla idilično miniaturno krnico, na vrhu katere pod previsnimi stenami Ut stoji prekrasen Fuxov pastirski stan. Kot prva letošnja obiskovalca sva lahko v vpisni knjigi poleg avtogramov pustila še novoletne želje. Nato sva se povzpela nazaj na precej kosmat greben. V mešanici prhkega snega, ruševja in kopnih skal sva se po tehnično nezahtevnem grebenu prebila čez Travnik na Krofičko. Tu pa tam kak prehod, ki zahteva malo večjo pozornost, drugače pa le brezskrbno pohajkovanje nad že prej omenjenima dolinama.
Sledil je sestop po markirani poti, ki se začne z izpostavljeno, na tej strani tudi spihano in trdo prečko - šele tu je bilo prvič potrebno nadeti dereze! Ko je zmanjkalo jeklenic in klinov sva kmalu izgubila markirano pot. Pod grebenom sva globoko gazila in iskala (naprej, nazaj, gor, dol) prehode nazaj proti Movzniku, se proti koncu spustila ob vrvi in ob sončnem zahodu prišla nazaj na greben. Ravno do teme sva prišla do avta, nato pa domov na zasluženo slastno večerjo.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...