Minuli vikend se nas je šestero odpravilo v Paklenico. Siti nekompaktne naložene skale naših ljubih gora smo tako odšli v (športno)plezalsko meko Paklenico, kjer dobri stari apnenec še vedno ostaja oster ko britev in hrapav kot brusni papir.
[caption id="" align="alignnone" width="490" caption="Blaž v najlepšem prehodu Forme Vive"]
[/caption]
Po dolgotrajnem čakanju v koloni zaradi prometne nesreče na Hrvaškem, smo v smeri vstopili okrog poldneva in se tako prepstili vročemu morskemu zraku. Rahel vetrič nam je sicer pomagal, da nismo povsem dehidrirali, uživali smo pa v vsakem primeru.
Moški del ekipe si je bil prvi dan enoten, da še nihče od nas ni plezal takšne smeri kot je Forma Viva, ki jo je predlagala Monika. Vsekakor zanimiva smer, ki jo priporočamo vsem, ki bi radi potrdili tezo, da moč v rokah nima vloge pri plezanju.
[caption id="" align="alignnone" width="490" caption="Blaž in Monika uživata na soncu in vetru v zadnjih plezalnih metrih smeri"]
[/caption]
Drugi dan smo boje izkoristili in plezali vsak po svoje, malo v Stupu, Aniča Kuku in potem še v bližnjih stenah nad kanjonom. Zaključili smo s plažo, morjem in seveda kosilom.
[caption id="" align="alignnone" width="490" caption="Zaključka plezarije se je najbolj veselil Blaž"]
[/caption]
Ostale fotografije pa kot ponavadi v fotogaleriji
 |
| Paklenica, 4.-5.9.2010 |