Z sotrpinom iz šolskih klopi Lenartom sva se danes namenila pogledat situacijo v Kamniških alpah. Z avtom do Suhadolnika, nato pa peš naprej. Kaj kmalu se začne sneg in če ima kdo v planu kakšno turno smuko se bo v naslednjem tednu še mogoče pripeljati skoraj do avta. V prvotnem planu sva imela eno izmed smeri v Kalškem grebenu, ampak sva se na podlagi ne preveč dobrega poznavanja terena in pomanjkanja snega odločila za manj rizično varianto. Do same smeri, ki je precej kratka (150m) in pripelje skoraj na vrh Kalške gore sva pristopila po eni izmed zalitih grap zahodno od markirane poti na Kokrsko sedlo. Pod smerjo sva si rekla ''če bo šlo bo šlo, če ne pa se lahko varujeva ali pa abzajlava''. In nekako nama je šlo kar vseskozi do vrha, čeprav sama smer ni čisto brez nevarnosti in na nekaterih odcekih si napake ne smemo privoščiti. Snežne razmere v smeri so skoraj idealne in cepini res držijo, je pa res da je snega sila malo in komaj dovolj, da se v večji meri izognemo praskanju po skalah. Na vrhu sva si kar lepo oddahnila in sestopila po običajni letni poti, vmes sva naredila en spust po vrvi, saj malo preveč nevarnosti ne škodi. Sledil je še sestop v dolino in po 6ih urah sva si zadovoljna čestitala in se odpeljala nazaj v civilizacijo :)
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...