Na letosnjem potovanju po Kavkazu in Bliznjem Vzhodu sem se odlocil povzpeti na nekaj markantnih vrhov v regiji ... prvi je na vrsto prisel kralj gruzijskega kavkaza - Kazbek.
S sopotnikom Svitom sva se pridruzila iranski odpravi na goro in v strih dneh opravila s stirimi kilometri visinske razlike. Iz vasice Kazbegi na 1700 m sva v prvem dnevu le stezka prisla do meteroloske postaje na 3600 m. Na res obseznem ledeniku sva imela nekaj tezav z orientacijo, kar sva placala s dodatnimi urami hoje in nevarnim precenjem ledeniskih razpok.
Meteroloska postaja je svojemu prvotnemu namenu odsluzila in sedaj sluzi kot bazni tabor za vzpon na vrh. Tam sva taborila in naslednji dan izkoristila za aklimatizacijski vzpon na 4400 m ter priprave za naslednji dan.
Summit day ... vstaneva ob treh zjutraj in se skupaj z iransko eskadriljo zacneva prebijati prek spalten in padajocega kamenja (zaradi taljenja zgornjega ledenika dol dejansko letijo kubiki in v preteklih sezonah so bojda ze bile smrtne zrtve).
Vrh smo dosegli po 8 urah konstantne hoje ... le zadnjih 160m naklonina doseze 40-45 stopinj, sicer je vzpon tehnicno nezahteven. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno ... poleg mraza in mocnega vetra je megla preprecevala kakrsnikoli pogled dlje od iztegnjene roke ... za Svita toliko bolje .. pogledi v globino pravi, da mu niso pri srcu :)
Cetrti dan se mucen in dolg sestop od postaje v dolino in trenutek za retrospektivo ob obilni vecerji (po stirih dneh travellunchov se prileze prava hrana) in vrcku piva ... tura je bila izvrstna, visinski rekord pa podrt. Ne Svitove tezave z visino, ne moje z nocnimi nevihtami in puscajocim sotorom nama niso prisle do zivega ... resnicno lahko recem, da sem na svojega prijatelja lahko le ponosen, saj je s svojo prvo visokogorsko turo opravil kot se spodobi in zagotovo to ni bila najina zadnja!
Slik z vrhnega dela vzpona je sicer malo, ker je bilo resnicno mraz, so pa zato tiste, ki so nastale toliko slajse ... vsem pa pozdrav v domovino ...
