Včeraj se nas je četica devetih fatkotov odpravila nad Vršič. Kratki in udobni dostopi in kar nekaj lepih ogrevalnih smeri nas je premamilo in že smo grizli kolena pod severno ostenje. Blaž in Džani sta se šla kamnoseka v Tandara-Mandaro, Marko in Monika ter Matej, Katja in jaz pa v opevano Madono. Z nami sta bila tudi Jelka in njen soplezalec, s katerim sta jo mahnila v S raz Mojstrovke.
Smer Madona je v dveh raztežajih lepa in premore res dobro skalo, varovanje pa je bolj poredko posejano in ga je ponekod (zlasti 2. raztežaj) tudi težko urediti. Prav so mi prišli manjši frendi in jebice, dasihravno bi bili morebitni poleti in posledični nihaji v prečki še vseeno precejšnji. Najlepši mi je bil 4. raztežaj čez odprte plošče s čvrstimi prijemi, kjer sem kljub pomankljivemu varovanju max. užival.
Vse čestitke tudi Katji, ki je šla v svojo prvo hribovsko smer in jo tudi suvereno preplezala.
[caption id="" align="alignnone" width="450" caption="Marko v najlepšem delu smeri"][/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="450" caption="Kompaktna skala 4. raztežaja"][/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="450" caption="Skupinska na vrhu Nad Šitom glave"][/caption]
Celotno fotogalerijo si lahko ogledate s klikom spodaj
Madona (V, 300 m) |