Objave

Takole, malce v znamenju Prešerna in njegovega praznika (ki tokrat žal ni bil dela prost dan)  smo se na pobudo Mihe (AO Črnuče) podali na polnolunski pohod na Mrežce.  Vzdušje. enkratno. Polna luna. Dih jemajoča. Razgledi. Vrhunski. Nabralo se nas je kar 17 iz vseh vetrov. Zadnja sta iz službe prisopihala še Džani in njegov prijatelj, ki mu ne vem imena. Planina Javornik. Magična. Pršič z Mrežc do Jožetovih borovničk v koči, enkraten. ps. Še nekaj fotk z zaplenjenjenim Pečotovim fotoaparatom....

S Tomijem sva včeraj napadla Jalovec. V Tamarju sva sledila gazi, ki je vodila v desno stran doline, kar se je zaradi plazovine izkazalo za slabšo varianto. Zato je bolj smiselno iti po poti, ki vodi v smeri slapov. 20-30cm pršiča je pravi motivacijski naboj, da sva poletela proti vrhu. Na vrhu ozebnika sva se odločila, da jo brez dilc mahneva še na Jalovec. Za začetek je bilo potrebno preplezati kratek žleb, ki je bil mestoma opremljen z ledom. Po vršni strehi Jalovca je sneg zaradi sonca zmehčan. Sledilo je...

Sva z Romanom štartala po cesti iz Stare Fužine točno ob polni luni, ki je danes ob 4h20" dosegla svoj maksimum. V popolnoma jasni noči je bilo tako svetlo, da sem komaj opazil kdaj se je začelo daniti. Od planine Laz naprej naju je sonce že kar lepo grelo, a vseeno je imelo še premalo moči, da bi malce zmehčalo trd skorjast sneg na katerem so smuči prav nemarno zdrsovale. Proti vrhu sva se nato le vdala in najbolj strme prečke prehodila s smučmi na rami. Sam spust sicer ni bil najboj idealen, ker sta se...

Z očetom sva jo včeraj zjutraj mahnila na Veliki vrh nad Kofcami. Oba neučakana sva najprej morala v Jelendolu potrpežljivo čakati dva domačina, ki sta se zaletela in drug drugemu dopovedovala, da nihče izmed njiju ni kriv za nesrečo - eden je sedel za volanom tovornjaka, drugi v majhnemu fordu. In jasno, za 1h zaprla promet v obe smeri. Končni epilog se je verjetno zgodil ob šanku. Sledilo je natikanje verig in kasneje, kot kaže zadnja slika, tudi reševanje vojaškega terenca, ki se je zaril na zgornjem...

Tale jezik po katerem prideš direktno do Prešernove koče me je že dolgo mikal. In danes je bil res pravi dan za napad. Spodaj je bilo -14, ko pa sva s Kajlo ujela prve sončne žarke se je v trenutku ogrelo na +12. V spodnjem delu se je treba naprej prebiti čez plazovino, nato sledi dolga grapa, ki z višino postaja čedalje bolj strma. Zgornji del nad grapo pa se itak vleče v neskončnost - naštel sem vsaj 1000 korakov - z nečim se je pač treba zamotiti. Je bila pa zato smuka prav spomladanska. Ob 13.00, ko sva...

Danes smo mraziščarji že ob jutranji zarji napadli Komno, kajti pričakovali smo rekordni temperaturni minimum. In smo ga dočakali. Na območju Lepe Komne, natančneje v mrazišču Mrzla Komna (med Planino na Kraju in Planino Poljanico) je bil danes v zgodnjih jutranjih urah zabeležen nov slovesnki rekord. Mrazišče smo obiskali ob 8:12 in je bila notri temperatura -43,5 °C, vendar na minimalnem termometru je bil zabeležen rekord, in sicer -49 °C. To je omembe vreden podatek! Mi se ga veselimo kot še...

S Tadejem sva danes migala nad Zelenico. Splezala sva Lenuhovo grapo (II+/2, 300 m), odsmučala po Sestopni grapi (smučarska III) in po Šentanskem plazu odcapljala še do vrha Begunjščice. Z vrha pa sva se spustila s smučmi po Centralni grapi.

Končno je bilo konec in sva šla domov. Tadej je bil danes neverjetno prepričljiv, jaz pa neverjetno popustljiv. No ampak je bilo res fino, vreme pa super lepo in super mrzlo. Še kdaj bomo šli smučat :)

[youtube...

Tečajniki očitno po tekočem traku lezemo grape, danes sta me namreč Đani in Urbanovc peljala po Lenuhovi (ne vem, od kod ime?) na Begunjsko vrtačo. Grapa je po Kresalu ocenjena takole: II+/2, 300 m, 40°-50°, UIAA 4-/ 2-3. Sicer še ne vem natanko kaj to pomeni, ampak se mi pač kul sliši. He he. Še o razmerah: spodaj top razmere, zelo zbit sneg, nekje od sredine do vrha precej bolj puhast sneg, tako da ne vem natančno kaj bi, če mi Jani ne bi posodil svojih strojev, v...

Dolge in aktivne praznike sem na veliko zaključil v soboto, ko smo se Tadej, Tine, Gašper in jaz podali v osojne stene Storžiča. Plan je bil prilezti po Kramarjevi grapi, nato bi sledil turni (bil sem edini pešak) spust preko Petega Žrela nazaj do izhodišča. Med potjo sem že imel v glavi možne kadre, ki bi jih lahko posnel pri spustu. Dostop do grape je bil kar utrudljiv, saj je bilo veliko napihanega snega na trdi polagi. Ker sem bil edini brez dodatkov, je bil štrik od vstopa v grapo naprej ponovno v domeni...

Ker so razmere super idealne za turno smuko sva se s Tjašo povzpela na Dovško babo. Razgledi čudoviti, sneg super, ambient enkraten. Skratka uživancija prve klase!