Objave

Že pred leti, ko sem plezal smer Boba Marleya, se je nedaleč stran, na levi strani nasmihala lepa luska. In mnogo let pozneje so tam splezali novo, kratko, a sladko vertikalo z imenom Vidova smer z oceno IV-V/VI+, 130 m. V celoti opremljena in s kratkim dostopom je bila za srednje slabo vremensko napoved kot nalašč. Nejc, Gregor in jaz smo se sicer že tik na vstopu prestrašili projektilov, ki so jih bile sprožile zgodnejše naveze v smeri Stebra ob Kamenkovem kaminu, a je strmina v smeri poskrebela za to, da...

Skupno smo ugotovili, da je pomladansko frikanje v zadnjih letih zaradi vse bolj izrazitega preskoka iz zime naravnost v poletje prešlo že kar v pravo poletno frikanje! Nič več dolgih rokavov in hlač - s smučarske opreme hop naravnost v plezalke in kratke hlače ter brez majice naprej. Gregor, Maja, Grega, Robi, Dule, Špela, Skali (in Orion), Marta, Nejc in jaz - smo plezali v dveh sektorjih Glinščice, kjer je občasno zapihljal prijeten vetrc in nas ohladil... Zjutraj smo pa tavali in iskali dostop, ker smo...

V nedeljo nas je Džani zvabil v plezališče, ki ga doslej nisem poznal in bil nad njem prijetno presenečen. Sicer je do tja nekaj vožnje in tudi precej dostopa, skala pa odlična dolomitska, čvrsta in polna zanimivih prijemov. Smeri je v glavnem kar precej, večinoma sicer nižje težavnosti, a izjemne lepote. Nekaj sitnosti smo imeli z Avstrijcem, ki se je čutil od boga poklicanega in vsem tam prisotnim Slovencem, Italijanom in tudi svojim rojakom delil nasvete. Robi ga en trenutek ni najbolje poslušal in srečno...

Ta vikend je bil sicer rezerviran za Dolomite. Zaradi ne najboljše vremenske napovedi so se Dolomiti prestavili. Tako sem vikend želel preživeti v naših gorah, a je v četrtek zvečer prišel klic, če bi se pridružil Urški, Ani in Alešu pri plezanju v Paklenici. Da bi kar se da najbolje izkoristili vikend, smo na pot odšli že v petek zvečer.

Znani citat (mislim da od Kozjaka) pravi, da je najtežja stvar v alpinizmu vstajanje ob nečloveških urah. Zato smo v soboto zjutraj malo povlekli spanje, dokler nas...

Daljši in toplejši dnevi v dolini že spominjajo na pomlad, zato sva se z Nejcem odločila za drugo letošnje plezanje na Primorskem. Prejšnji teden sva se odpravila v Doberdob, to soboto, 12. 3., pa v Vipavo, kjer sta se nama pridružila še Matevž in Žan. Želela sem preplezati svojo prvo večraztežajno smer, zato sta bolj izkušena alpinca predlagala smer Steber. Najprej nekaj kratkih navodil, kaj je treba na sidrišču delati, nato pa smo začeli. Sprva smo imeli trde prste od mrzle skale, ampak smo hitro pozabili...

Prejšnji vikend smo šli na jug: Anja, Miha in jaz v četrtek zvečer, v petek zvečer pa so prišli še Ana, Michał in Lovro. Želja je bila čim več plezati, kar nam je glede na vse še kar uspelo, čeprav nas je kdaj namočilo, imeli pa smo tudi težave z izbiro smeri - ko se znajdeš sredi kanjona z vodničkom v roki, je kar težko trezno razmišljati kam bi šel...
Na sončen petek smo uživali v Nosorogu (4b/b+, 150 m) tik nad parkiriščem, nato pa malo manj uživali v zlizanih kratkih smereh v Klancih. V soboto je...

Izogibovališče pretirani vročini in gneči smo tokrat našli na Tirolskem , natančneje v dolini Oetztal.
Skorajda celotna dolina od Oetza do Soldna in še višje do Venta leži na nadmorski krepko nad 1000 metrov , je na severni strani Dolomitov , kar je bilo skorajda zagotovilo za vzdržne temperature.
Dolina je obljubljena dežela za vse ljubitelje plezanja , gorništva , gorskega kolesarjenja in soteskanja ,čemur smo mi dodali še nekaj kopanja ter nabiranja lisičk in borovnic.
Granitne stene, ki...

V nedeljo smo Dušan in Gregor ter Robi in jaz odšli Kamniškim naproti in po poldrugi uri zložnega dostopa prisopihali pod vznožje južne stene Staničevega vrha. Skala je še vedno kompaktna, prijemi čvrsti in ambient lep. Plezali smo smeri Zatišje in Šepetanje, pri čemer se nam je "ta težja" - Zatišje, vsem zdela za eno oceno previsoko ocenjena. Namesto fotografij pa tokrat plezalno obarvan video!

V nedeljo se nas je iz ljubljanskega in gorenjskega mraza v nekaj avtih v Istro odsvaljkalo plezanja željnih fatkotov in pridruženih članov. Par utrinkov pa v nadaljevanju...

Včeraj sva se z Gregorjem odpravila v Osp, da se preizkusiva v smeri Medo. Po kratkem iskanju vstopa, sva se hitro pripravila in že sva bila v steni. Smer je bila zanimiva in nama ni povzročala večjih problemov, tudi vreme nama je služilo tako sva po dobrih treh urah priplezala na vrh. Na vrhu sva si malo oddahnila in se pripravila na spuste po vrvi. Čakali so naju še štirje adrenalinski spusti in že sva bila nazaj pri avtomobilu, še kratka malica in nazaj proti domu.
Spodaj pa še nekaj fotografij.