Objave

6 dni Alp je pustilo veliko lepih spominov, razgledov in novih dogodivščin, ampak tudi kar nekaj prelitega znoja.
1.dan sva se z Nejcem odpeljala pod Gran Paradiso in se povzpneva do koče Rifugio Chabod, kjer sva v bližini koče, v toplih spalnih vrečah, preživela udobno, a kratko noč.
2.dan sva bila že pred svitom na 'delu' in imela take namene, kot še precej drugih gornikov: povzpeti se na Gran Paradiso. K sreči so vsi (okoli 30 ljudi) ubrali 'normalko', tako da sva se kaj kmalu ločila od gneče in...

Za prvo skalno plezarijo letos sva z Nejcem izbrala Tomažev steber v Grintovcu. Dokaj kratek dostop (slabe 2 uri) in sestop, primerna dolžina smeri, solidna opremljenost s klini in lepa plezarija so zagotovo dejavniki, ki govorijo v prid smeri. Večino težjih raztežajev je suvereno vodil Nejc, jaz pa sem poskrbel, da sva enkrat malo zašla iz smeri . V steni sva bila približno pet ur in pol, poleg naju je plezala samo še ena naveza, ampak v sosednji smeri. Lepo je bilo, tako da smer prav gotovo priporočam.

V soboto sva se z Lenartom odpravila v primorske konce. Po poročanju o solidnih razmerah v Grapi v Plaskem Kuku, sva se odločila, da je cilj primeren za sobotni dan s precej skromno vremensko napovedjo. Smer nama je bila res všeč, saj poteka v samotnem in odročnem delu slovenskih gora. Grapa je relativno položna, zaradi skromne zime pa je vsem potrebno preplezat en krajši skok, kjer sva se varovala (na oko bi oceni 4 metre z naklonino cca 75 stopinj). Solidne razmere so omogočile, da sva bila v 6 urah že...

V soboto sva z Nejcem poravnala račune iz leta 2017, ko sva na božični dan obračala v smeri dvodimenzionalnega polža v Kalškem grebenu. Tudi tokrat je bil že sam dostop do vstopa v smer začinjen z nekoliko skalnega plezanja. Tudi višje na vstopu je snega precej malo, ampak je solidne kakovosti. Varovala sva se le prva dva raztežaja, kjer sva veselo izkoristila borovce za kvalitetno varovališče. Višje v smeri sneg še ni predelan, tako da je potrebno tudi nekoliko gaziti in se izogibati manjšim kložam...

Za običajne smrtnike so razmere za plezanje v gorah neprimerne, zato smo se zadovoljili s pristopom iz koče Corsi na Divjo kozo. Prejšnjega četrtka se je vsekakor izplačalo vzeti dopust, saj nam je vzpon postregel s samoto, divjim okoljem in precej idejami za naslednje ture. Pristop na vrh ni pretirano težaven, vseeno pa smo se navezali na vrv za en krajši del. Sneg namreč ni predelan in večinoma le ovira hojo oziroma plezanje. Poleg tega je tudi količina snega silno skopa. Razgled it vrha je pa res čudovit....

Hitro je prišla jesen v naše kraje, vseeno pa se je v nedeljo še dalo plezati v severnih stenah. Ob pol šestih zjutraj sva z Nejcem začela v Vratih. Sam sem pošteno preklinjal zgodnjo uro, saj sem bil še precej zaspan. Ampak še dobro, da sva bila zgodnja, saj sta samo nekaj minut za nama na vstop prišli še dve navezi, namenjeni v Bavarsko smer. Tokrat sva bila celo hitrejša od njih (običajno sem jaz bolj 'počasnela' :)) in se nismo prehitevali v steni. Plezala sva cug-cug in lepo napredovala. Smer je zelo...

Ko ima dolgoletni prijatelj Lenart čas za gore, je treba priložnost takoj pograbiti. Prvotni cilj je bil Morež, pa nama je nekako uspelo zgrešiti pravo smer, tako da sva se znašla v vznožju Bedinjega vrha. En raztežaj lažjega plezanja je bil dovolj, da sva 'zlomila odpor' vzhodne strani Bedinjega vrha. Sestopila sva z abzajlom po isti smeri in po južni strani gore prečila do vznožja Moreža, ki je precej lažje dosegljiv, kot njegov sosed. Verjetno je odveč povedati, da nikjer ni bilo žive duše (so se pa gnetli...

Konec junija sva se z Ano odpravila v osrednjo Azijo: Kirgizistan. Od 19-ih dni sva približno polovico preživela na trekingih, preostal čas pa sva raziskovala državo. V okolici mesta Karakol sva šla na 4-dnevni treking mimo jezera Ala Kul. Na jugu države, skoraj na meji s Kitajsko sva si ogledala (žal presahlo) jezero Kol Suu. Za vrhunec najinega pohodništva pa sva se povzpela na vrh Peak Uchitelj (približno 4400m), v bližini glavnega mesta. Zanimivost tega vrha je, da je najvišji vrh v bivši Sovjetski zvezi,...

Po spletu srečnih okoliščin sem začetek letošnjega poletja 7 tednov na dopustu. 10 dni sem namenil za obisk Francije in njenih gora ter prelazov. Žal nisem dobil nobenega sotrpina, zato sem se odpravil kar sam. Kot običajno sem se odločil za 'socialno' varianto in vzel s sabo vse za taborjenje in kuhanje. V 10 dneh sem bil 3-krat v gorah. Povzpel sem se na 3538m visoko goro Rocciamelone na italijansko-francoski meji. Kljub kar zavidljivi višini je pristop relativno enostaven, čeprav je še kar nekaj snega....

Prazniki so super zadeva, zato smo v petek popoldne odbrzeli v Avstrijo, v gore! Prvi dan je bil naš cilj Glockner Bivaouc na 3205m, ki pa nam ga ni uspelo doseči, saj je bila cesta zaprta kaj kmalu nad Heiligenblutom. Odprla se je samo en dan kasneje… Ni nam preostalo drugega kot vzeti pot pod noge. Do noči smo prilezli do Franz-Josefs-Höhe (tudi s pomočjo prijaznega avstrijskega dedka), kjer smo se zavlekli v odprto stavbo in prenočili v spalnih vrečah na stiroporu, ki smo ga izbrskali v bližnji sobi. Noč...