Šmihelovec: Žleb v Šmihelu (do 60°, 400m)

Z Lukom sva se v nedeljo že navsezgodaj odpeljala v Trento. Sneg kar pošteno kopni in dolina Zadnje Trente bo kmalu povsem kopna. Približno 10 minut hoje pod Planino Zapotok sva vendarle stopila na zvezno snežno odejo. Nekje v okviru letne poti sva se povzpela na sedlo Kanja, kjer sva začela razmišljati o opcijah, ki sva jih imela na voljo. Nekako sva se zedinila, da brez vrvi in v pancerjih ne bova poizkušala vzpona v enih izmed grap v steni Bavškega Grintavca. Brez večjega cilja sva odsmučala proti Bavščici (občasno trdo) in spotoma opazila lepo snežno linijo v steni Šmihelovca. Smer sva preverila na odlični spletni strani Primorske stene. Z opisom in navedeno naklonino (do 60°) sva bila zadovoljna, zato sva se precej hitro pognala v smer. Navkljub dokaj visokim temperaturam je bilo v grapi vse mirno in varno, vseeno pa sva pošteno pohitela. Na vrhu smeri (škrbina med obema vrhovoma Šmihelovca) nama je postalo kar malo nelagodno, saj je prehod na južni vrh izgledal precej težaven. K sreči sva našla ugodnejšo smer spusta; iz severnega vrha po pobočjih proti severovzhodu. Precej počasi in previdno sva odsmučala zgornjih 100m, nato pa gas v dolino. Smuka je bila precej aprilska. Neprijeten sestop v pancerjih po kopni planinski poti pa je poskrbel, da sva razumela zakaj se v teh koncih bolj malo smuča. Kakorkoli že, smer priporočava (za naslednja leta, saj bo snega kmalu premalo) alpinističnih začetnikom in pa tistim, ki iščejo lažje smeri v osamljenih gorah.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...