Ob lepi vremenski napovedi z odsotnostjo neviht na prazninčni avgustovski vikend sva s Petro naredila trimček nad Vrati. Krog je šel v smeri proti urnemu kazalcu, na poti pa sva obdelala kar nekaj vrhov: z Vrat mimo Bivaka IV na Gubno, Križ, Kriški rob, Griva, Dovški Pihavec, Bovški Gamsovec (lahko noč), Luknja, čez Plemenice na Triglav, čez Mali Triglav do koče, Kredarica, Rž, Begunjski vrh, Visoka Vrbanova špica in čez Prag nazaj v Vrata. Ker so dvatisočaki prikladno nasejani ob poti sva tako stala na trinajstih (upam, da prav štejem) in vsaj do vrha Bovškega Gamsovca uživala relativno samoto in mir. Od Luknje dalje in proti Triglavu pa že vsem poznana in zlajnana zgodba: pohodniki v natikačih in opankih, planinci in planinke, ki s “setom za zajle” nekako napredujejo, ko zajle zmanjka pa se vse ustavi (in ne vem kako konča). Na samem vrhu naše najvišje gore je bilo presenetljivo mirno, gospod s prodajo alkoholnih pijač na običajnem mestu pod Stolpom in seveda nemalo vplivnežev obeh spolov v različnih položajih na, ob in v Stolpu. Pot do Kredarice je bila še precej obljudena, naprej v smeri Staniča (lahko noč) pa nič več. Na poti čez Prag sem se ob številnih (tuje govorečih) vzoenjajičih čudil, da nesreč tu ni še več. Predvsem zaradi pozne ure in hitrosti napredovanja, kjer marsikateri izmed njih doma na Kredarici gotovo ne dosežejo pred nočjo. Julijci so čudoviti in prav tak je bil tudi krog nad Vrati.
