Ferata, salama in prepovedan sadež

Med tem, ko so ostali tečajniki izvajali resne podvige, smo se Matej, Uroš in jaz podali na feratkanje, ravno primerno za vzdrževanje forme in splošnega dobrega razpoloženja. Dan smo razdelili na 3 cilje, od tega smo realizirali 2. Prvi cilj je bil ferata Grančišče/Mojstrana. Ko smo prispeli na parkirišče nam je bilo jasno, da samote ne bo, kar je bilo pričakovano. Dostopa je celih 5min, premalo še za fine gospode. Matej je imel danes povelje v rokah in odločil, da zavije na rdečo, nekoliko težjo od dveh ferat, ki se po steni večkrat srečata in prekrižata. Ravno to je bil razlog za kamenje, ki so nam ga priložnostni adrenalinski navdušenci brez vsakršnjih izkušenj in v sposojeni opremi ignorantsko odrivali v našo smer. Sicer srednje zahtevna ferata z lojtrco se prekmalu konča, zato smo hitro odbrzeli do naslednjega cilja, ferate Hvadnik v sosednjem zaselku. Ta je povsem drugačna, v senci soteske in z žuborečo vodo pod nami precej bolj sveža in pustolovske narave. Ker pot večkrat prečka sotesko iz ene na drugo stran, se nam je zdelo zabavno, da se obesimo kot salame in otročje uživamo v lebdenju nad vodo. Tudi te lažje ferate je bilo kmalu konec in podali smo se na tretji cilj. Ferato ob Jermanovem slapu. A žal smo ugotovili, da ferata še ni odprta, na dveh mestih je bila napisana prepoved uporabe, namensko je bil celo odstranjen del jeklenice. Vse to z namenom, da ne bi neučakanci kot sem jaz, uporabljali ferate, ki še ni v celoti pripravljena. Še dobro, da je bil Matej trezen, zmigal je z glavo in naju odpeljal v dolino. Ker če ne...
Po drugi strani imamo sedaj razlog, da se tja vrnemo.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...