Križemkražem po Dolomitih

Med 5. in 15. avgustom so po Dolomitih križarile 3 FATovske hišice na kolesih; ena povsem pohodniška, druga malo mešano, tretja pa predvsem v nadelani in nenadelani vertikali.

Začeli smo na severni strani Pelma, v najnovejšem senčnem sektorju plezališča Crepa Toronda, kjer smo obkljukali levi del sektorja v odlični, pravi dolomitski skali (do 6a, dobrih 20 m).
https://www.planetmountain.com/it/notizie/arrampicata/arrampicata-nuovo-settore-alla-crepa-toronda-del-monte-pelmo-in-dolomiti.html

Naslednji dan smo s Tamaro in Marto obiskali Sasso di Stria nad prelazom Falzarego po klasičnem JV razu, IV+, 210 m. Splačalo se je biti zgoden (6:30 na vstopu), klasiko smo odplezali v miru - pred nami je bila le kranjska naveza Bine-Ana, za nami pa se je gnetlo več madžarskih navez. Sidrišča so opremljena z rinkami, vmes je dovolj klinov, le tu in tam smo dodali kakega frenda.

Za naju s Tamaro je sledil dan štirih lepih ferat nad Falzergom - najprej za ogrevanje športna, kar naporna "Via Ferrata degli Alpini" na Col del Bóis, 2559 m, nato pa precej težka "Via Ferrata Cesco Tomaselli" na vrh Cima Fanis Sud, 2980 m. Mestoma zelo strma, celo previsna, zračna, in nerazčlenjena pot. S špičastega vrha je sledila kar težka sestopna ferata na škrbino Forcella dei Quaire. Tam sva po nasvetu lokalca sestopila kakih 50 m v krnico na severno stran in se po grušču (na karti je sicer vrisana markirana pot, a v naravi je ni moč najti) tik pod steno C. Fanis Sud prebila do predora skozi glavni greben! Po kakih 80 m rova sva prišla na zahodno stran grebena in od tam nadaljevala po izpostavljeni "Alta Via Fanis" mimo Cime Scotoni. Res lepa pentlja, začinjena z zahtevnimi in izpostavljenimi prehodi.

Naslednje jutro sva z Blažem pohitela in pred napovedanim zgodnjim dežjem splezala na Torre Grande di Falzarego, 2563 m, po smeri Dibona v JV steni, V+/V, A0, 390 m. V srednjem delu sva za 2 raztežaja zavila v levo v krasno strmo varianto "antica e moderna". Pol-urni pristop in direkten prav toliko kratek sestop, markantna gora, za priporočat!

Nočni dež v sledeči noči nam je dal izgovor za malo daljši spanec in šele, ko se je pod prelazom Gardena sonce prebilo skozi meglo, smo se zapeljali na vrh prelaza. Sledilo je nekoliko lažje plezanje na Sass da Ciampac, 2667 m, v skupini Gardenaccia - po JV steni po smeri Adang, V-/III-IV, 450 m. V prvih treh lažjih raztežajih nama je nadaljevanje smeri kazala nemška naveza, bolj strmo nadaljevanje pa tudi ni bilo pretirano zapleteno. Sestop nazaj na prelaz je od tod nekoliko daljši kot prejšnji dan, a zelo razgleden. V peskovniku pri koči pa sva pobrala še najine tri planinke, ki so šle na svojo turo.

Vremenska napoved za naslednji dan se je spreminjala vsakih par ur - sprva je kazalo na oblačno in deževno dopoldne ter sončno popoldne, nato pa obratno. Da ne bi izpustila vremenske luknje, kadarkoli že bo, sva se z Blažem ob jutranjem svitu s parkinga na Monte Pana (1600 m, nad Gardeno) na kolesih zapodila po gozdnih cestah proti masivu Sassolungo. Na cca. 1850 m sva na konjski planini parkirala in hitro pristopila do vznožja SZ stene Plattkofla, 2958 m. Najina izbrana smer Tanz über der Tiefe (IV-V, 340 m) poteka v desnem, nižjem delu krasne stene, linija pa vseeno ni nič manj impozantna - naravnost gor! Skala je bila tod polna lepih oprimkov, vse je kljub mokrim sledem nočnega dežja "držalo", le težko je bilo najti mesta za vmesno varovanje. Na sidriščih je ali klin ali pa so urejena na skalnih mostičkih. Na vršno streho Plattkofla sva izstopila cca. 450 m pod vrhom in v poševni prečki dosegla markirano pot kake 150 m pod vrhom. Še skok do križa na vrhu, nato pa sestop po ferati na sever, mimo koče Langkofelhütte do koles, kjer sva počakala na najino trojico. Bolj priporočljiv pristop je s kolesom (gozdna cesta je zaprta za motoriziran promet) proti koči Zallinger, sestop pa z roba stene direkt vodoravno po strehi na markirano pot; tako se tura precej skrajša, takole na uč za kaki 2 uri.

Zaključek pa razgleden, kot se za Dolomite spodobi - okoli Treh Cin. Pohodniška sekcija po stezah okoli Paternkofla in Cin, midva s Tamaro pa po feratah gor in skozi tunele dol. Nato pa po meliščih na severni strani Cin, kjer ti skladi dolomita visijo nad glavo, do parkinga. Obilnejše predfrontalne padavine so končale naše potepanje - prav do zadnjega dne smo se nevihtam precej uspešno izogibali.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...