Med 5. in 15. avgustom so po Dolomitih križarile 3 FATovske hišice na kolesih; ena povsem pohodniška, druga malo mešano, tretja pa predvsem v nadelani in nenadelani vertikali.
Začeli smo na severni strani Pelma, v najnovejšem senčnem sektorju plezališča Crepa Toronda, kjer smo obkljukali levi del sektorja v odlični, pravi dolomitski skali (do 6a, dobrih 20 m).
https://www.planetmountain.com/it/notizie/arrampicata/arrampicata-nuovo-settore-alla-crepa-toronda-del-monte-pelmo-in-dolomiti.html
... pravi verz iz 3. kitice Ode snegu, ki je trenutno še kako aktualen!
https://www.youtube.com/watch?v=s82VtE8nLtw
Še koledarsko poletje se ni končalo, pa že imamo sneg.
Prejšnjo sredo zgodaj zjutraj sva z Luko optimistično hitela skozi Repov kot pod južno steno Planjave, ki pa je bila po padavinah žal še preveč mokra in mrzla. Po kaki uri čakanja pri temperaturi tik na 0°C sva sklenila, da se greva najprej pogret na sonce na Srebrno sedlo in tam kakšno kitico oddremat. Pa sva že na ~1800 m...
Še zadnji dan pred prvim jesenskim poslabšanjem (sreda) sva z Urbanom (Bolta, AO Domžale) preživela v Mojstrovki. S sabo sva imela opise in skice Kovinarske (V/IV, 400 m), tak je bil plan, večino časa pa sva lezla nekaj ob njej. Spodaj precej v podrobnosti opisujem, kje, kako in zakaj sva (nehote) iskala težje variante, mogoče bo zato kakšna naveza manj pustila zapeljati “napačnim” klinom in prečkam in netočnim detajlom v opisih.
Vstop težko zgrešiš, je dobro opisan, le slediš travnatemu gruščnatemu...
Včeraj, v četrtek, sva se s Katjo Petrovec (AO Celje-Matica) hladila v severni steni Dolgega hrbta.
Do položnejših vršnih 200 m lepa plezarija po večinoma dobri skali, le v lažjih raztežajih je bilo treba malo bolj paziti, na vrhu pa je precej bolj podrto.
V težjih mestih je klinov dovolj, tu in tam sva dodala kakega frenda. V dobro nabiti prečki nama je zmanjkalo kompletov (imela sva jih 13), zato sva morala štantati sredi nje.
Do vrha težav sva plezala dobre 4 ure, za zgornjih položnejših 200...
V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati.
Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah, kamor naj bi vtikal prste oz. se prisesal s priseski na dlaneh. Je bilo lažje na moč čez previs, bogve, kaj si je mislila Slavi,
ko sem tako dolgo štrikal. Nadaljevanje je lažje, v vseh raztežajih sva...
V torek sva s Katjo (Petrovec, AO Celje-Matica) prečila našpičeni greben Pihavcev nad Bavšico.
Pri zasebni tovorni žičnici sva z markirane poti zavila levo na stezo v breg, ki se takoj postavi pokonci. Po nekaj minutah sva dosegla vikend (800 m) in se po zahodni strani ob žičnati ograji vzpela do vrha posesti.
Tam sva ujela stezico, ki je naredila nekaj okljukov in verjetno vodi k izviru (napis na drevesu VODA). Stezici sva sledila v prvo grapo (920 m) proti desni (vzhodu), nato pa po levem oz....
V nedeljo pozno popoldne sem slučajno opazil, da je naše ljubo sonce dan prej bruhnilo naravnost proti Zemlji. Izbruh je bil dovolj močan in obilen, da so v NOAA napovedali možnost pojava severnega sija tudi v srednjih geografskih širinah, torej tudi v naših krajih.
Pozivu na društveni listi sta se takoj odzvala Miha in Mitja, eno uro kasneje smo se že peljali proti Železnikom - za kraj opazovanja sija smo izbrali Ratitovec. Prek Torke smo se zapeljali prav na Povden in v času zahajanja sonca pričeli z...
Začelo se je pravzaprav v četrtek zvečer, ko sva z Urbanovcem prikrempljala iz Krme na Kredarico. Noč je bila tako jasna, suha in mirna, da naju je skoraj celo pot hladil mrzel pobočni veter, sneg je bil temu primerno pomrznjen. Bil je že petek, ko sva se v koči zavila v mrzle odeje in preždela nekaj ur do prvega jutranjega svita.
Razmere proti vrhu Triglava so bile dobre, glede na v splošnem majhno količino snega v visokogorju je pot izjemno dobro zasnežena, še posebej na grebenu je ogromno snega...
Lepa smučarska sezona je za nami.
Tja do začetka februarja je kazalo na švoh zimo in niti še nisem resno začel razmišljati o smučanju, le na Triglav sva skočila z Duškotom (peš) in na Poljanski vrh s Tamaro in Klemnom, ostalo so bila bolj mraziščarska potepanja, preučevanje snežne odeje, nevarnosti plazov ipd.
Potem pa se je začelo, do začetka februarja je nad ~1800 m vrglo noro veliko snega in treba je bilo malo več na sneg. Sredi februarja se je snežna odeja že nekoliko stabilizirala, posijalo...
Poleti ni bilo časa za dopust, zato je napovedani FAT Maroko prišel kar prav in da bi ubila dve muhi na en mah, sva izkoristila nizkocenovne lete ter pred maroškim krogom v 2. polovici oktobra dopustovala še v Španiji. Za začetek na kratko v Barci, kjer sva imela na muhi predvsem Gaudijeve mojstrovine in flamenco, nato pa hop na največji kanarski otok - Tenerife. Ugoden rent-a-car, super urejene ceste in ugodno gorivo so določili glavni način premikanja in v tednu dni sva navozila 1000 km križ-kraž po otoku....