Za letošnje prvomajske praznike se je 6-članska ekipa (Maruša, Slavi, Duško, Džani, Mare in jaz) našega društva odpravila na oddih na morje. Ker pa je nekdo površno študiral geografijo, smo pristali ob Arktičnem morju in ni nam ostalo druge, kot da, namesto poležavanja na plaži, smučamo.
Naša baza je bil kraj Dalvik na skrajnem severu Islandije, na goratem polotoku Tröllaskagi, le streljaj od arktičnega kroga. Čez dan smo raziskovali nekoristen svet, ki ga je na Islandiji zelo veliko. Gore so s smučarskega vidika nadvse zanimive, čeprav najvišje sežejo le do okoli 1300 m – po drugi strani pa zato prismučaš prav do morja! Še največja težava je bila izbrati smer spusta, saj se z vsakega vrha odpirajo nove in nove možnosti… Popoldne pa smo uživali v naši hišici na griču in se namakali v termalni kopeli na terasi (hiša ima, se razume, lasten termalni izvir). Na trenutke že naravnost perverzno, tako smo uživali!
Poleg obilice lepega vremena nam je Islandija postregla tudi s svojo muhavostjo, tako da smo izkusili vse od snežnih metežev, viharnega arktičnega vetra do hipnih prehodov iz sonca v dež. Dva dneva smo izkoristili tudi za oglede nekaterih izmed mnogih zanimivosti, ki jih ponuja ta dežela ognja in ledu – od mogočnih slapov, vulkanov, smrdljivih fumarol in gejzirjev do raznoraznih čudaških umetnij narave.
Mislim, da govorim za vse, če rečem, da je Islandija presegla že tako visoka pričakovanja in da se z veseljem še vrnemo. Nekaj vtisov v fotozgodbi spodaj, za kaj več pa vabljeni tudi na blog.
