Če bi mi pred petkovo nočjo coprnic kdo rekel, da se lahko na grebenu kosmatih Karavank izgubiš, bi padel v krohot. Od zadnje izkušnje naprej bom precej bolj zadržan... Izobilje rumenila, rdečila in drugih jesenskih barvnih odtenkov naravo še poslednjič pred prihodom monotone zimske beline okrasi in olepša za zadnje letošnje razdajanje. Skušnjavi se je bilo nemogoče upreti in tako smo jo mahnili na prečenje dela Karavank od Golice do Stola. Pa še to smo prvo tretjino poti resnici na ljubo bolj tavali kot kaj drugega. Tema, leden severni veter in temačni in skrivnostni gozdovi ter viharniki vzdolž grebena, so poskrbeli še za bolj polnovredno avanturo, o kateri sem se bolj obširno in s še več fotografijami razpisal že na blogu v fotoreportaži. Obenem je bil jesenski sprehod tudi krasna ogledna tura za zimske podvige :)
