V petek pozno popoldan se nas je sedem svežega zraka željnih znašl pred Valvasorjevim domom pod Stolom in smo krenili proti vrhu. Pot je bila udobno kopna do kotanje med predvrhom in Stolom, kjer smo nadaljevali po udobnih stopinjah po snegu. Ker je bil vrh precej vetroven smo gor postali le za gasilsko fotografijo in jo ucvrli k Prešernovi koči v upanju, da bo vetra manj. In nismo se motili. Po krajši malici sva z Arnetom odletela v Završnico, ostali pa urnih nog sestopili nazaj do izhodišča.Fotografije sva...
Nedeljsko tavanje po pobočju stola
Če sva z Martinom skoraj tri tedne nazaj tavala po snežniškem pobočju v megli, snegu, ledu in orkanskemu vetru sva tokrat vsaj vremensko napoved zadela, obetal se je lep sončen dan.
Sobotno lepo vreme sem izkoristila za vzpon na Viševnik, nedeljski vrh pa je bil še kar pod vprašajem? Padla je odločitev za nezahteven skok na Stol. Začelo se je nizko v dolini pri jezeru Završnice, pot naju je peljala skozi gozd do Valvazorjevega doma in kot sva si prvotno zamislila po Žirovniški na vrh. A temu ni bilo...
Trojček plezanja in letenja: Stol, Vršič, Jezersko
V duhu čim boljšega izkoristka časa se je za aktivni vikend budilka oglasila že ob 3. uri. Dan sem dobro začel s tem, ko sem skrival torbo za popoldanske aktivnosti v grmu ob poti na Stol. Pohodil sem namreč gromozanski pasji drek. Nekaj sekund smo v avtu s Pajotom in Aljažem še molčali, čakajoč, da se ob oglasil krivec za grozljive vonjave. Ker se odgovorni ni javil, sem začel pogledovat proti svojim čevljem in še v polmraku zagledal grozljivko z razmazom na čevljih in predpražniku Pajotovega lepega avta. Z...
Prečenje Karavank od Golice do Stola
Če bi mi pred petkovo nočjo coprnic kdo rekel, da se lahko na grebenu kosmatih Karavank izgubiš, bi padel v krohot. Od zadnje izkušnje naprej bom precej bolj zadržan... Izobilje rumenila, rdečila in drugih jesenskih barvnih odtenkov naravo še poslednjič pred prihodom monotone zimske beline okrasi in olepša za zadnje letošnje razdajanje. Skušnjavi se je bilo nemogoče upreti in tako smo jo mahnili na prečenje dela Karavank od Golice do Stola. Pa še to smo prvo tretjino poti resnici na ljubo bolj tavali kot kaj...
Obisk Karavanškega Stola
Vezano na prejšnjo objavo istega dne še zjutraj na Stol, z njega pa pravtako po zraku...
Polet z vrha Stola
Poškodba, ki sem jo staknil ob "gradnji", ko mi je na desni sredinec naravnost na členek padla betonska plošča, je botrovala temu, da smo zadnje čase več v zraku kot v steni. Obiskali smo kar nekaj vrhov in počasu in z veliko zamudo dohajam s filmčki... Tudi zadnji vroč poletni (podaljšan) vikend smo izkoristili in obiskali Stol v Karavankah in se ob sončnem zahodu zazibali v dolino. Zibanja pa je bilo ob tem zadnjem obisku Stola žal precej več kot bi si kdorkoli lahko želel...
Pomladanski Stol
Pisana druscina se nas je spravila na karavanskega prvaka. Pri Podnarju na avstrijski strani je bilo ze precej avtomobilov in nastala je kar lepa "kolonica" proti sedlu Svacica. Ubrali smo turisticni tempo in spustili ostale naprej. Lep razgled, toplo vreme, gnil sneg, smucarija solidna, druzba super in pivo mrzlo!
p.s. Ce se niste smuck pospravili v klet, izbirajte manj obljudene cilje in zgodaj vstajajte :)
Jesen na karavanškem Stolu z druge perspektive
Gregor, Joško in jaz smo po službi odhlačali na Stol v Karavankah. Prvak nad Begunjami se je že od jutra kopal v soncu in se bohotil s svojimi širnimi pobočji. Z veliko potu zaradi neizprosno žgočega sonca smo vendarle prištorkljali na vrh gore in se vsak po svoje odpravili v dolino. Mislim, da mi je uspelo spet nekaj luštnega skupaj zmontirat, zato naj ne bo odveč povabilo k ogledu filmčka...
Ledeno vetroven Stol 2236 m.
Pa smo ga spet videli. Sonce namreč in to veliko njega :) Tokrat je bil popestren z belimi strminami 2236 m visokega Stola, ki je bil naš današnji cilj.
Za nekatere zopet prekratka noč, nas je popeljala v megleno ljubljansko jutro (kakopak). A ker je bila želja, da preverimo vremensko napoved naših vremenkotov tudi na terenu zelo velika, smo jo mahnili na Gorenjsko. Kaj kmalu (malce pred Radovljico) smo ugotovili, da so imeli prav. Pa še kako prav! Nebo je bilo brez oblačka daleč okoli zadanega cilja....
Speedflying Stol (2236 m)
Za mano je prvi pravi gorski polet. Od tal sem se namreč odlepil pod vrhom Stola in v dolino "sestopil" v nekaj manj kot 8 minutah. Občutki so seveda nepopisni! Ampak takole ubesedit kaj človek doživi pri 86 km/h, ko se vozi nad terenom, kjer je še pred nekaj minutami grizel kolena in švical ... je itak nemogoče! Zatorej prilagam filmček. Naslednji cilj v Julijcih!