Danes sva z Džanijem plezala v odročnem koncu doline Zadnje Trente, nad idilično planino Zapotok. Sicer sva malce kasneje se odpeljala iz Ljubljane kot je bilo nameravano, ker je meni prvič v življenju ratalo preslišati budilko in sem nenamerno potegnil spanec za dobro uro in pol, vendar me je vedno potrpežljiv Džani počakal. Dostopa je za slabi dve uri, sama smer se ponaša z odlično skalo, vendar bo bolj držalo, da je po težavnosti smer dobra štirica s spogledovanjem s petico na dveh mestih. Je bila dobra kondicijska tura, najbolj pester je bil pa sestop, ki ga povečini opraviš ritemsko, če ignoriraš prve štiri "abzajle", zadnji skok pred sedlom Mala vratca pa nama je bil prestrm in sva se do sedla odpeljala po vrvi. Od sedla te čaka še dvesto višinskih metrov navpičnega ruševja do doline, kjer ujameš markirano pot. Je bilo pa sončno vreme in vsekakor se je pričel čas za severne stene.
