Nekega lepega dne je Edi ponudil v razmislek idejo, da bi ob budnem očesu naših starost šel na Zeleniške špice. Ideja je bila nemudoma sprejeta, dobila je nemalo podpornikov in tura je bila organizirana tako hitro, da se je pobudnik Edi ni mogel udeležiti. Na tem mestu: "Hvala, Edi!".
In tako smo šli...pod budnim očesom Janija in Roka smo plezali gor in dol. Fantje so me že na dostopu spomnili, kaj pomeni iti na turo z alpinisti, saj jih moja nežna ženska duša ni mogla dohajati.
Vreme je bilo psihi prijazno in prepadi nevidni. Proti koncu smo srečali še prijateljsko nastrojeno skupino Dolenjcev in lepo zaključili pohodniški dan.
