Izbor včerajšnjega plezalskega cilja je bil glede na razmere po torkovem sneženju v visokogorju kar zahteven projekt. Saj sem pričakoval malo vlažno južno steno, ampak toliko vode v steni me je pa vseeno malo presenetilo.
Pod steno smo bili zelo hitro tako, da smo za začetek čakali debelo uro, da se je sonce prebilo vsaj do vstopa v smer. Začelo se je s samo mokrim kaminom kateremu je sledilo dobesedno tuširanje v prečki in samo kapljanje na štantu. Nadaljevanje po kaminu navzgor je bilo podobno mokro s tem, da je k sreči skala zelo ostra in hrapava in nudi brezhiben oprijem tudi popolnoma mokra. V najtežjem delu (V-) je plezanje čez previs spominjalo na ledno plezanje kakšnega slapu. K sreči je klinov v tem delu več kot dovolj in če se v kaminu prav postaviš tudi mokrota ne moti tako zelo. Vseeno pa kapljanje za vrat ni bilo prav prijetno tako, da mi je kakšna sočna le ušla iz ust. Višje gori se stena položi, kot dodatna oteževalna okoliščina pa se je pojavil sneg na vseh ravnih delih tako, da so bili stopi precej nezanesljivi. Poplezavanje proti vrhu Skute po snegu in v megli, sicer ocena II, se je na koncu izkazalo za najbolj zahtevni del ture. K sreči je bil vsaj sestop po vzhodni strani že popolnoma kopen.
