Takih dni je v letu zelo malo. V vse bolj kratkih zimah še manj. Ampak tu in tam se posreči in prav na hitro smo jo zarezali proti Viševniku, kjer smo se od spodaj do vrha in nazaj kopali v pršiču. Že prej je bila snežna podlaga debela, sinočnjih 15-20 cm pa je še dodatno blagodejno učinkovalo in nam raztezalo usta v nasmeh do ušes. Res pa je, da smo morali držat zobe skupaj, ker bi se sicer zadušili ob goltanju pršečega belega kosmuljčka, ki je izpod smuči letel v obraz. Pozor! Podlaga je zgolj semi-zadovoljivo sprijeta, previdnost naj zato ne bo odveč!
