Lani so tradicionalni Dolomiti žal zaradi slabega vremena odpadli. In tako je odpadlo tudi plezanje prvih dolgih smeri za tečajnike po opravljenem letnem delu alpinistične šole. Prve vzpone in izkušnje smo posledično pridobivali predvsem po slovenskih gorah. Eni so bili bolj pridni, sam nekoliko manj. Čez zimo smo tečajniki postali pripravniki in skupaj s starimi mački smo prejšnji vikend odšli na tradicionalno druženje ob plezanju v Dolomite. Sam sem v Dolomitih preplezal svojo drugo in tretjo smer. Prvi dan sta me Jani in Roberto vzela s sabo na Dritter Sellaturm (Vinatzer, VI-, 330m). Zelo lepa smer, z metrsko streho nekje na sredini ocenjeno na VI-, kjer pa sem se predvsem vlekel po gurtnah čez. Nekaj metrov nižje mi je namreč veliko moči pobral frend, ki je bil cel potisnjen v ozko razpoko malo širšo od moje roke. Proti koncu se smer začne že malo vleči, a te tik pred vrhom razveseli še z lepim detajlom kamina. Drugi dan pa sem bil utež Anžetu in Boru. Vzela sta me s sabo na palec oz. Daumen (Nordkante, IV, 250m). Vso pot smo se bali gužve v smeri in skrbi so se uresničile. Ena naveza nas je prehitela za nekaj minut. Druga naveza je prišla za nami, ampak še preden so se vsi navezali, opremili in obuli, se je njihov vodnik brez kančka slabe vesti že pognal v smer in praktično cel prvi raztežaj presoliral. Nekaj slabe volje, ki pa je hitro minila, ker so vse naveze pred nami plezale lepo tekoče in čakanja tako praktično ni bilo. Sama smer pa čista uživancija. Plezanje po odlični skali na zelo izpostavljenem razu s čudovitim pogledom na okolico.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...