Po Bosovi na Brano - skozi oči Mareta

Zakaj tak naslov? Ker kasneje sledi še pogled našega enookega Sandija, a ne Sandi? No, pa pojdimo k stvari ... lahko rečem le končno! Končno so bile razmere dovolj dobre, kaj dobre, odlične in so dovoljevale tudi kakšno malo bolj resno turo - po Bosovi (II-III/2, M, 500 m) na Brano in sestop do sedla in v dolino. Vstop v grapo:









From Brana, 22.3.2009

Grapa se začne dokaj zložno, kaj kmalu pa dočakamo prvega izmed treh skokov. Desni (gledano od spodaj) je povsem zalit, a precej višji in skoraj navpičen, mi pa izberemo levega, ki je že malo kopen. Od spodaj zgleda povsem nedolžno in tudi smučljivo (sprva sem imel namen smučati kar nazaj po grapi) ...








From Brana, 22.3.2009

... medtem ko pogled od zgoraj navzdol hitro pove, da Mare in Uršula tule pač še ne bosta smučala oz. bordala, he he (Kakšen Ortič bi pa tod sigurno zvozil brez problema)








From Brana, 22.3.2009

Enooki Sandi ;)

From Brana, 22.3.2009

Nadaljevanje grape je odlično, razmere najboljše možne, saj je še razmeroma trdo, ampak ravno toliko, da cepini prijemljejo kot za stavo, noro dober občutek!









From Brana, 22.3.2009

Urno navzgor!








From Brana, 22.3.2009

Drugi skok je zalit, medtem ko na tretjem ponovno gleda ven nekaj skal, ampak sem prepričan, da je povsem smučljiv.








From Brana, 22.3.2009

Aleš še sestopi s Kaptanske glave ...








From Brana, 22.3.2009

... nato pa nadaljujemo po grebenu proti vrhu Brane.








From Brana, 22.3.2009

Veter je vedno močnejši, tako da na vrhu v skromnem zavetrju bolj na hitro pomalicamo in se pripravimo za sestop oz. spust proti Kamniškemu sedlu po liniji letne poti. Strmina je precejšnja, še huje kot v resnici pa je bilo zaradi skoraj orkanskega vetra, ki je pihal v sunkih po pobočju navzgor. Na sliki morda ne izgleda tako strmo, ampak verjemite, je precej strmo. ;)








From Brana, 22.3.2009

Pešaki so se kar namučili z ritenskim sestopanjem ...








From Brana, 22.3.2009

... medtem ko sem sam elegantno odsmučal po najboljši možni in varni podlagi navzdol. Veter je namreč povsem spihal pobočje, sneg je bil zelo trd, a nič leden, na vrhu pa par centimetrov svežega snega, mnjami! Pobočje pa je tako široko, da je užitek še večji kot na primer v osrednji grapi na Begunjščico. Da ne pozabim, ko je bila le najhujša strmina mimo, si je bord po noge nataknila tudi Uršula in brez težav odbordala do sedla ...








From Brana, 22.3.2009

... od koder sem v še vedno neizmernem vetru takole spremljal kolege pešake (res drobne pikice) in presmučano linijo:








From Brana, 22.3.2009

Koča na Kamniškem sedlu je za lepe vikende odprta tudi pozimi, pa ne le to, g. oskrbnik in gorski reševalec me celo pozna preko bloga, pozna tudi cel Freeapproved, kar je zares prijetno presenečenje! ;) Tako sicer dolgo čakanje hitro mine v pogovoru, pa tudi razgledi nazaj na Brano ali pa na sosednjo Planjavo človeka ravno ne dolgočasijo, he he








From Brana, 22.3.2009

Ogledovali smo si tudi številne in prav vse po vrsti odlično zalite grape, Wisiakova je prava avtocesta in najbrž tudi presmučana, če smo pravilno videli:








From Brana, 22.3.2009

Ura gre že proti drugi, ko se le vsi naberemo in okrepčamo, tako da je smučarija s sedla navzdol po odjuženem snegu seveda bistveno slabša, a še vseeno zelo zabavna. Čeprav nisem bil nič kaj hitrejši od pešakov, ki so se navzdol kar pridričali po ta zadnji. ;)








From Brana, 22.3.2009

Kakšnih pet do deset minut pod Pastirci je potrebno smuči dati še zadnjič na hrbet in pač odpešačiti do avta, kar pa po tako lepem dnevu v hribih res ni preveč težko, he he ... še sedaj se mi smeji, NORO dobra tura!








From Brana, 22.3.2009

-Mare (zapis je skoraj identičen na blogu)

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...