Nedeljski jesenski razgledi z grebena Mlinaric

Preteklo nedeljo nas je razvajalo sonce, sprano nebo, prvi sneg in dobra družba. Po nekajminutni ravninski hoji od parkirišča v Kotu se je pot konkretno postavila pokonci in naslednjo slabo uro gor do grebena niti približno ni popustila. Rokavice, jakne in podobni grelci so tako že kmalu romali v nahrbtnik, saj je njihovo vlogo prevzelo sonce in povišan pulz.

Greben od Rušnate do Požgane Mlinarice je nato vseskozi ponujal borbo z borovci, na momente razmočeno potjo in občasno nestabilnimi skalami, vse skupaj popršeno ali z macesnovimi iglicami ali pa s snegom. Vseskozi pa je prevladoval izjemen razgled na okoliške vrhove nad dolinama Kot in Vrata. Vmes je bil en kratek plezalni skok, kjer je bila največja težava najti dober stop in zadosti trdno vejo borovca za poteg malce višje, sicer pa drugih težav ni bilo. Snega je bilo na višinah do 1.800, 1.900 m bolj za vzorec in zaenkrat ni oteževal hoje.

Razgledi z vrha seveda božanski, vetrič pa tudi ni motil našega razpoloženja. Po dolgem predevanju na vrhu se nas je večina odpravila po hitrejši in lažji poti v dolino Vrat, Anže&co pa so izkoristili dan in odbrzeli proti dolini Kot. Prevoz proti domu je bil tako zagotovljen. V celoti gledano je tura izredno lepa in vsekakor primerna za ponavljanje.

Obdelane in neobdelane fotke sva prispevala z Izijem, on z malce bolj pobarvanim, optimističnim pogledom na svet, jaz pa s takšnim kot ga vidi oko:). Filmček bo pa menda zdaj zdaj zraven…

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...