Sobotno ledeniško turo sem zaradi družinskih obveznosti prebil (znova) v Črnem Kalu. V plezališču po stari navadi ob 9. uri še nikogar, čez 2 uri pa je ljudi mrgolelo. Poleg velikanskega modrasa smo v plezališču srečali tudi Majo in Moniko, ki sta (tipični primorki) EDINI "uživali" na pripekajočem soncu in neizprosni vročini sektorja Sidarta in naprej desno.
[caption id="" align="alignnone" width="324" caption="Smrtonosni kuščarji kraški"]
[/caption]
V Črnem Kalu pa se je razgibaval tudi Arne. Fotografije v dokaz ne morem ponuditi ;)
[caption id="" align="alignnone" width="314" caption="Evina prva naprej"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="306" caption="Bor letalec"]
[/caption]
Ko sem priletel domov, sem imel časa ravno še za tuš, potem pa via Bohinj.
[caption id="" align="alignnone" width="480" caption="Spet sem žural :)"]
[/caption]
Nazajgrede sem postavil novo časovnico in bil izpred hotela nazaj v Ljubljani v 36 minutah, res pa je, da so bili sredi noči pogoji idealni (prazna cesta, nobene divjadi in otroc pa kolesarjev). Pa avtocesta ravnotako prazna.