Ker Anže ne zmore opisati vseh posameznih zgodb, dodajam delček mozaika iz sobe 209. Chamonix nas je sprejel z vsemi svojimi čari, kar seveda vključuje tudi muhasto vreme. Počasi smo se navajali in iz dneva v dan bolj uživali v vedno novem in novem pršiču! Vremenske napovedi nismo upoštevali, saj ni nikoli držala, in tako smo se sekirali vedno manj in manj. Kmalu smo odkrili manj obljudene strmine polne nezvoženega celca in uživali še bolj in se sekirali še manj.
In ko nam je šlo po celem tednu uživanje in ne-sekiranje že tako dobro od rok, smo si za zaključek privoščili največjo uživancijo - Vallee Blanche! Spet smo se malo sekirali kako nam bo šlo, kako bo z vremenom... a po nepotrebnem! Bilo je super in nepozabno, k sreči pa tudi neponovljivo!
Daljši opis in nekaj več fotk pa tukaj!
