Objave

Đani je že po poti razlagal, da je v Karavankah padlo vsega skupaj 7 cm snega in da bo vzel ta stare smučke, ki mu jih ni škoda in da bo lavinsko opremo kar v avtu pustil... :)
In nas je peljal tja gor v smeri Kleka na Jesenicami. 2 avta pešadije in 2 avta skijašev. Pot je šla malo po cesti, malo po gmajni, na vrhu pa po luštnih flankah, kjer je veter nekam čudno razporedil puhec, ki je padel iz petka na soboto.
Skijaši smo dol grede večinoma vekali, saj nam je malodane ob vsakem zavoju zahrustalo...

O tako opevanih murkah, ciklamah pa pušpanih pa ne vem katerih še vse rožah, ki naj bi rastle na Golici, ni bilo ne duha ne sluha nikjer. Najbrž predvsem duha, ker je bila Golica odeta v prijetno debel zimski kožušček snega. Pospremljeni z meglo in naletavanjem snega ter vetrom je bil vrh prav zanimiv. Fotografije sva prispevala Jaka Ortar in moja malenkost.

Džanozo legenda, Rok the husky eyes, Blaž aka čapac, Monika, Petra in moja razmajana postava smo se danes odpravili gledat sneK. Našli smo ga! In to v precejšnjih količinah... Obiskali smo Vrtačo (v resnici obrnili malo pod vrhom) in se nastavljali zbadajočim snežinkam, ki jih je v naše zgubane frise rinil prijetno močan in hladen severnik. Ker je tam gori vse tako zavito, je severnik pihal tudi z juga, pa vzhoda in zahoda, skratka z vseh smeri nas je zasipavalo. Snega je v zatišnih legah krepko čez 30 cm, na...

Gregor, Joško in jaz smo po službi odhlačali na Stol v Karavankah. Prvak nad Begunjami se je že od jutra kopal v soncu in se bohotil s svojimi širnimi pobočji. Z veliko potu zaradi neizprosno žgočega sonca smo vendarle prištorkljali na vrh gore in se vsak po svoje odpravili v dolino. Mislim, da mi je uspelo spet nekaj luštnega skupaj zmontirat, zato naj ne bo odveč povabilo k ogledu filmčka...

Marko, Džani, Primož, Rok in moja malenkost smo danes odpeketali na Kepo v Karavankah. O snegu seveda ne duha ne sluha, pot pa razgledna in pogledi na Julijce čudoviti. Na žalost sem tudi sestopal po poti, kar seveda ni bilo v planu :) Naj več povedo Markove fotografije.

Za mano je prvi pravi gorski polet. Od tal sem se namreč odlepil pod vrhom Stola in v dolino "sestopil" v nekaj manj kot 8 minutah. Občutki so seveda nepopisni! Ampak takole ubesedit kaj človek doživi pri 86 km/h, ko se vozi nad terenom, kjer je še pred nekaj minutami grizel kolena in švical ... je itak nemogoče! Zatorej prilagam filmček. Naslednji cilj v Julijcih!