Objave

Najpogosteje se vozim v Julijce in tako vsakokrat mimo Karavank odbrzim brez, da bi jim posvečal pretirano pozornost. Zadnjič pa sem se na avtocesti ob zastoju pred izvozom za Radovljico zagledal v oble kosmatince z mamljivimi južnimi pobočji, ki sicer vabijo predvsem kadar imajo zimsko preobleko.
Pobrskal sem po vse bolj luknjičastem spominu in ugotovil, da mineva že več kot leto dni odkar sem nazadnje zmrzoval na Vajnežu in fotografiral Aljaža ob vragolijah na nebu.

Vzpon sem se odločil opravit...

Ledno plezalski plani so ob napovedi in dejanski uresničitvi večje količine zapadlega snega v domačih bregih splavali po vodi in se izgubili v turnosmučarski gazi. Krampe in žeblje sem dal ven z nahrbtnika, vanj pa je romal športni fotoaparat in objektivi. Pse sem vpregel na smuči in pristavil čaj. Malo zmeden in v zadnjem hipu spremenjenih planov sem pozabil poslat še najavo na društveno grupo... Se posipam s pepelom. Prvi pogoj in želja danes je bila stran od množic. Pokljuka in ostali priljubljeni cilji so...

Če bi mi pred petkovo nočjo coprnic kdo rekel, da se lahko na grebenu kosmatih Karavank izgubiš, bi padel v krohot. Od zadnje izkušnje naprej bom precej bolj zadržan... Izobilje rumenila, rdečila in drugih jesenskih barvnih odtenkov naravo še poslednjič pred prihodom monotone zimske beline okrasi in olepša za zadnje letošnje razdajanje. Skušnjavi se je bilo nemogoče upreti in tako smo jo mahnili na prečenje dela Karavank od Golice do Stola. Pa še to smo prvo tretjino poti resnici na ljubo bolj tavali kot kaj...

Vezano na prejšnjo objavo istega dne še zjutraj na Stol, z njega pa pravtako po zraku...

Poškodba, ki sem jo staknil ob "gradnji", ko mi je na desni sredinec naravnost na členek padla betonska plošča, je botrovala temu, da smo zadnje čase več v zraku kot v steni. Obiskali smo kar nekaj vrhov in počasu in z veliko zamudo dohajam s filmčki... Tudi zadnji vroč poletni (podaljšan) vikend smo izkoristili in obiskali Stol v Karavankah in se ob sončnem zahodu zazibali v dolino. Zibanja pa je bilo ob tem zadnjem obisku Stola žal precej več kot bi si kdorkoli lahko želel...

Po službi smo se včeraj z Gregorjem in Matejem odpravili na Vajnež v Karavankah po brezpotju od studenca do vrha. Bili smo optimisti in verjeli aladinu! Toda napoved je držala le malo do pod vrha, potem pa nas je zajela megla in oblaki, veter pa ni prav nič pojenjal, skorajda obratno… Po poldrugi uri čakanja smo izkoristili okno in jo ucvrli v dolino. Resnici na ljubo se nam je že pošteno mudilo, saj se je poslavljala še zadnja dnevna svetloba… Nastal je pričujoči filmček!

Z Mitjo sva šla gledat kako se dela dan nad Kranjsko Goro. Al je blo lepo... Edini problem je bil, ker sva bila prva in sva morala potegnit špuro po "zapancarvgrezajočemse" snegu. Urška in Aleš sta izbrala boljšo taktiko in naju čudežno dohitela ravno na vrhu. Dol grede smo videli, da se je tudi en pešec matral, da bi prišel gor... revež je bil ves čas do pasu v snegu.

Smuka bi lahko bila boljša. Predvsem, če se ne bi obotavljali s fotkanjem in bi z vrha smučali že ob 8ih zjutraj.

Je bil pa...

Veter ni prav nič pojenjal. V bistvu obratno. Če je bilo včeraj na Viševniku orkansko, je bilo danes na vrhu Struške v Karavankah že skorajda epsko. Realno je bilo res mrzlo, dasihravno napovedanih -15C najin termometer ni pokazal. Bilo pa je solidnih 8C pod ničlo z vetrovi katerih hitrost je bila dovoljšnja, da naju je metalo po tleh in tik pod vrhom je veter postal precej nadležen. Lokalno so strmine vzhodno od Struške spihane do gole trave in skal, spet drugod so zamedi debeli več metrov. Smučarska linija,...

Ker so v Chamonixu očitno vsi pustili vso energijo je bila nedelja kot nalašč za turo na nezvožene flanke. Presenetljivo malo ljudi se je namreč paslo v nedeljo na Dovški babi, vsaj če sodim po še razpoložljivih možnostih za sveže špure v ne-več-tako-svežem snegu. Tako sva šla s Petro pogledat kakšno je sonce nad Dovjem in ga k sreči pretežni del tudi uspešno lovila. Spust je bil presenetljivo uživaški, razgledi na domače Julijce pa tudi zanimiv kontrast prejšnjega dne, ko smo gledali ošiljene granitne...

Po spletu okoliščin sem moral preskočiti celotno dogajanje na Vršiču in jo v soboto kar sam mahnil na Vošco. Kakšna zimska pravljica! Totalni kič! Smučanje fantastično do ta prve gmajne, potem pa malo gozdarjenja na spremenljivem snegu. Kaj sem pa na Vršiču zamudil?

Še opis + ostale slike