Na , upam da kulturno protestni dan sva s Sandijem ujela idealne temperaure za aktivno poplezavanje v Novem sektorju Costiere ( Obalna cesta ).
Vztrajno sva napadala smeri v platah in ob koncu dneva ugotovila , da so bile prav vse smeri v sekturju deležne vsaj poskusa vzpona, večina pa tudi uspešnega.
Sandi je tako našel pravi trenutek in na pogled osvojil lepotico , ki stanuje na 7a .
Namig , kako se da lepo preživeti ponedeljek novega tedna.
Na temo tega zadnjega preteklega vikenda ni bilo objavljenega prav nič in upam , da niste vsi prenehali s tako zvanimi turistovskimi dejavnostmi.
Kakorkoli , nekaj se nas je v soboto odpravilo plezat v presenetljivo dobro obiskano plezališče Kompanj.
Od mojega prejšnjega obiska tega plezališča je minilo več kot debelo leto in če me je prejšnjič pustilo nekako ravnodušnega sem se sedaj dobesedno ,,zatrapal'' v ta del Kraškega roba.
V zadnjem času so dodali tudi nekaj novih , zelo lepih smeri...
Zaradi slabe vremenske napovedi, se je Andrej tokrat odločil, da bomo ta najbolj frišne FATovce odpeljali k sosedom čez mejo.
V Zagrebu nas je pričakala skoraj prazna dvorana in po dveh letih tudi nove smeri, katere smo skoraj vse preplezali, le ta težje 6ice in 7ice, smo si prišparali za naslednjič.
So nas pa prav prijetno presenetili vsi tečajci, saj so po zgolj treh tednih tečaja, vpenjali, kot da to počnejo že od malih nog.
Po 4ih urah smo se prijetno utrujeni in zadovoljni z uspešno...
Kljub slabim vremenskim obetom smo uspeli preživeti dva dneva v suhih in s soncem obsijanih stenah.
V petek nas je razvajalo sonce v Sesljanu, soboto pa smo v ugodnih razmerah preživeli v Ospu.
Danes je prav dobro delo izobilje sončnih žarkov in skala , vse pa je še prav lepo začinila bližina morja in dejstvo , da bo jutri še en lep dan.
Večkrat smo se spomnili Tadeja, kako bi nas preklel, če bi mu (znova) predlagali Črni Kal kot destinacijo za opoldansko frikarijo, ampak argumenti za so bili močni: razmeroma OK vreme, suha skala in - še najbolj pomembno - kup smeri, ki smo jih doslej nekako preskočili, čeprav so med lepšimi v ČK. Skratka Tadej - še pojdemo v to tebi tako omiljeno plezališče in upam, da se nam prihodnjič pridružiš. Nekaj utrinkov pa spodaj...
Po včerajšnjem navijanju v Križevski vasi z Danijem smo danes za tretji zaporedni dan pleže izbrali Črni Kal. Meni najljubše plezališče pri nas jo je za las odneslo in zahvaljujoč gasilcem ostali izven dosega sikajočih plamenov in strašnega požara. Parkirišče in okolica pa sta uničena in pokrajina zgleda žalostno.
Najprej nas je na cedilu pustilo vreme, enkrat v vmesni fazi v povezavi z vremenom me je zapustil še najbolj zgovorni soplezalec, ampak smo soboto vseeno rešili. Plezat smo šli v Čreto - Dule, Džani, Maartin, Tanja, 2x Rok, Ožbe in Primož s familijo ter psom. Gneče ni bilo, plezališče je pa tudi fajn. Videli smo pa tudi vesoljca krepkih mišic in kitastega telesa, ki je v kakšnih 45 sekundah splezal 8a in to s tako lahkoto, kot navadni smrtniki plezamo 4a. Kar ornk as je bil. Dan smo zaključili grofovsko pri...
Osamosvojitveni praznik smo dobro izkoristili in podaljšani vikend preživeli pri sosedih na morju, v kopalkah in s plezalkami na nogah. Po Tanjinem nasvetu smo že v petek okupirali kamp Polari v Rovinju, kjer smo imeli izpod senčnih dreves prelep pogled na prebivalce FKK. Po postavitvi baznega tabora, smo si Pero, Gojc, Mateja, Mare in moja malenkost, hudo žejo gasili z Žujo in se ob sončnem zahodu namakali v morju, ki je imelo prijetnih 25 stopinj.
Enkrat ponoči, sta se v kamp pritihotapila še Ruti...