V odlični družbi prijateljev nad Vršičem in ob predavanju Luke Lindiča in Tadeja Bolte po najvišjih gorstvih sveta, se nas je znova zbrala lepa bera članov na že tradicionalni lokaciji na Koči na Gozdu pod prelazom Vršič. Gostiteljem gre tudi tokrat vsa zahvala za topel sprejem in okusno hrano, članom in prijateljem pa za lep vikend druženja v objemu gora.
Sobotni dan smo preživeli na skupni turi, kjer nam je Jaka Ortar na terenu razložil in pokazal snežni prerez, oceno tveganja, manj in bolj varna mesta za izbiro smučarske gazi ob vzpenjanju in ostalo.
Precej neprijetno nas je presenetil rezultat prereza, ki smo si ga izbrali narediti namenoma v vidno napihanem predelu sicer neizpostavljene uravnave. V kložo zbit napihan sneg na plasti babjega pšena se je namreč odepljal še preden smo začeli s tapkanjem s prsti (CT). Tudi ob ponovljenem testu je bilo enako. Na severni strani, ko se nas je del številčne ekipe odločil proti steni za vzpon po severni grapi, se je ob vzpenjanju zaslišal doneč pridušen zvok, nastala pa je 40 m dolga razpoka okrog in okrog napihanega predela snega. Na varnem mestu smo še enkrat naredili prerez snežne oddeje in z zaskrbljenostjo dobili enake rezultate kot pri prejšnjem. Obrnili smo se in se po ovinku pridružili preostlaim, ki so se že martinčkali na soncu in rahlem prepihu na Slemenovi špici. Družno smo odsmučali in odpešačili nazaj ter se nad Erjavčevo znova razdelili. Del skupine po cesti v povratku do Koče na Gozdu ter ostali, bolj zagnani, še do vrha Vršiča in po SV pobočjih / območju stare ceste nazaj. Ob vzpenjanju se je enemu sprožil manjši kložast plaz, k sreči brez posledic, a v ponovno opozorilo, da so lokalno razmere zelo spremenljive in nevarne.
Ko je sonce dokončno utonilo za grebeni smo se že vsi gnetli v koči in mrzlično pričakovali slasten obrok. Ni bilo dolgo, ko smo vsi razmišljali o tem kam bi se naslonili in zadremali s polnimi želodčki, a čakal nas je prav ta prijeten - sanjavi del večera.
Na sporedu sta bila tokrat dva predavatelja. Naš svetovni popotnik Tadej Bolta, ki je še pred nekaj minutami tekel v sestopu z Razorja, kjer sta z bratom plezala Kugyjevo smer in ju je na drugi strani Julijcev pobral Džani, ter vrhunski alpinisti in prejemnik Zlatega cepina - Luka Lindič. Ob številnih fotografijah in zgodbah smo uživali poltretjo uro, se še malo podružili in pokramljali, potem pa tudi kaj kmalu pozaspali :)
V nedeljo smo se razdelili v več skupin. Nekaj turno smučarskih, nekaj plezalnih-graparskih in stenskih, pohodniških in verjetno še kakšna skupina, ki je ostala v koči počivala od napornega večera.
Bor in Jani sta bila najhitrejša in sta ob povratku z Mojstrovke opazila velikanski plaz, ki se je utrgal po skorajda celotni širini pobočja. Še ena znak, kako pomembno je poznati lokalne razmere in težave, saj splošna nevarnost za plazove ne pove vsega. K sreči nihče ni bil poškodovan, je bil pa to na območju vršiča že 3. plaz, ki smo ga člani opazili v dveh dneh in ob nepojemljivo velikem obisku Vršiča pravzaprav tudi velikanska sreča, da ni bilo kaj hušjega. V nekem trenutku sem na pobočjih pod Šitno glavo in Mojstrovko naštel vsaj 40 ljudi, k sreči vsi izven na sliki oznečenega področja (foto in vris: Bor Šumrada).
Nekaj nas je iskalo led v tudi v strmejših stenah, a zaman. Enako kot na severni strani je šlo bolj za nepredelan sneg ali pa neko pomrznjeno kašo, ki ni bila prijazna do cepinov. V bistvu smo plezali od jutra do popoldneva, splezali pa nič - a tako pač je! Če ne greš vsaj probat, ne veš.
Na nedeljsko popoldan smo se tako spet počasi nakapljali v kočo, pojedli kosilo in se utrujeni od vetra in gibanja na svežem zraku počasi odpravili domov… Fotografije spodaj smo prispevali Božo Koren, Bor Šumrada, Tadej Bolta in jaz.
Srečno!
PS: Še pripis k sliki velikega plazu pod Mojstrovko, Bor Šumrada: "Opis situacije plazu: Med vzponom iz Drevesnice po spustu iz Mojstrovke v okviru markirane letne poti nekako 100 višinskih metrov pod vrhom prelaza, sva naletela na svežo plazovino cca. 1m-1,5m globoko ter po spominu 20m široko in cca 50m dolgo od čela plazu navzgor. Ko prispeva nazaj na prelaz, ozreva na plazu pod Vratci ogromno napoko (od daleč po oceni visoko 50cm-70cm) pravkar sploženega kložastega plazu, ter 3 ljudi, ki so se sprehajali po kasneje ugotovljenem navzgor gledano desnem kraku plazovine v kotanji pod. Po pogovoru ter preverjanju je odneslo samo enega smučarja, ki je tudi sprožil plaz med smučanjem in ga je neslo praktično celotno dolžino ter se je ustavil v desni plazovini plazu malo nad uravnavo, kjer je poleti konec melišča iz Vratc. Smučar je bil nepoškodovan in ni bil zakopan kot je dejal, izgubil je smučko in palico. Če bi ga potegnilo v levo plazovino, ki jo je neslo preko blage uravnave proti dnu doline pod vršičko cesto, bi bila lahko situacija tragična. Iz priložene slike in vrisa na fotografijo, si je najbolje predstavljati situacijo. "
