Sezono hribov sva tokrat začela kar v Dolomitih, in sicer najprej v Selli. Prvi dan sva se zbudila v mrzlo jutro, saj je bilo komaj 6°C. Primerna temu je bila tudi najina oprava, ki je bolj spominjala na zimsko kot na poletno plezanje. A v steno sva se kljub temu podala polna upanja, da pa le ne bo tako mraz. Izbrala sva si Mur de Pisciadu-Bruncker Turm (Ottovolante, VIII+, 435m), ki naju je navdušila z dobro skalo. Tudi mraz nama ni prišel preveč do živega, le tu pa tam je malo zanohtalo. Za drugi dan sva se namenila v drugi Sellin stolp (Messner, VI, 280m), v smer ki jo je Blaž že dolgo gledal. Smer je iz mojega vidika upravičila sloves, saj je dobro varovanje bolj poredko, a smer je kljub temu lepotica, ki pa zahteva mirno in zbrano plezanje. Vreme je še naprej dobro služilo, tudi otoplilo se je nekoliko, zato sva tretji dan odšla v Lastoni di Formin (Super Tegolina, VII+, 305m), kjer sta nama družbo na štantih delala gorska vodnika. Lepa smer nama je hitro minila in čakal naju je še sestop. Nisva se odločila za abzajl, ampak sva raje vklopila raziskovalnega duha in se do pod stene vračala peš. Sestop je lep, le nekoliko se vleče. Četrti dan plezanja sva se zapeljala v dolino Rienza, kjer sva plezala v Col di Mezzo ( Hat spas gemacht, VII+, 480m). Smer je odlično navrtana, zato sva hitro bila na vrhu, kjer se ti odpre najlepši možni razgled, razgled na Tre Cine. Sledil je še sestop in dan počitka, saj so ga roke že nujno potrebovale. Vreme se je nato malo poslabšalo, zato sva si izbrala smer v južni steni Lastoni di Formin (Re Artu, 6b, 300m), in se še ravno pred prvimi dežnimi kapljami vrnila k avtu.
Plezalne počitnice so nama tudi tokrat hitro minile, a poletje je še dolgo in ciljev še veliko.
