Letošnji kolesarski dopust s kajterskim pridihom smo preživeli v Livignu na severu Italije, na meji s Švico. Mesto leži na nadmorski višini 1816 metrov in je raj za nakupovanje bencina, alkohola in tobačnih izdelkov, ker so dobrine na voljo brez davka. Izkazalo se je, da je Livigno raj tudi za gorske kolesarje in tako smo v tednu dni uspeli odpeljati samo delček tistega, kar ponuja bližnja okolica. Kolesarskih tur je veliko, naporno pridobivanje višine pa so nam nekajkrat olajšale gondole, ki na vrhove nad dolino prevažajo pohodnike in kolesarje. Vse poti so lepo označene in večinoma namenjene tako za kolesarje kot pohodnike – za kolesarje so prepovedane le redke poti, ki pa se jim ob obilici »legalnih« z lahkoto izognemo. Ture so vseh težavnosti, dobri zemljevidi z vrisanimi potmi pa na voljo v lokalnem turističnem uradu in v knjigarnah, potrebno se je le navaditi na nekatere napise v lokalnem jeziku, ki niso povsem kompatibilni z italijanskimi imeni vrhov. Vrhovi so razmeroma lahko dostopni, spusti pa vsi po vrsti zelo lepi. Dva dni smo s Karmen in Juretom preživeli v »rezervatu« za gorske kolesarje, tamkajšnjem kolesarskem parku Mottolino. Proge v parku so zelo lepo speljane in zgledno vzdrževane, vožnjo pa popestrijo različni objekti iz lesa in zemlje. Mauro in Matjaž sta se želela s kolesi spustiti z vrha, ki meri preko 3000 metrov. Za izpolnitev želje sta morala kolesi najprej odnesti na 3058 metrov visoki Al Vach. Spust je menda zahteven in predvsem v zgornjem delu precej izpostavljen, več o tem pa na slikah. Da dopust ni bil preveč monotono kolesarsko obarvan, sva se s Karmen vmes odpravila v St. Moritz oziroma na bližnje jezero Silvaplana, kjer si je ženski del para privoščil osvežitev na kajtu v vodi z 12°C. Količina kajterjev in surferjev je bila nepopisna, vendar je bila gneča po švicarsko urejena, tako da večjih zapletov ni bilo. Karmen je z veseljem odštela 12€ za uporabo spota, saj je bila v ceno vključena uporaba garderobe in vročega tuša. Jaz sem medtem malo manj z veseljem odštel 22€ za hamburger in pomfri… Pot domov smo si popestrili z vožnjo čez prelaz Stelvio, ki je z višino 2760 metrov priljubljena točka kolesarjev, motoristov in nenazadnje tudi avtomobilistov. Za naslednje leto že načrtujemo vrnitev in planiramo ture…
Foto: Matjaž Ličan, Maurizio Lampe in moja malenkost
