Z nekaj stare društvene garde in alpinci smo se odpravili v Rovinj. Z nekaj zapleti pri prečkanju meje, ko smo morali tam pustiti tudi ilegalca brez ustreznih dokumentov, smo vendarle priromali v vetrovne konce nekdanjega kamnoloma. Zbrani so pridno srkali znanje in izmenično plezali, vadili, se učili in spet plezali. Nekaj ur za nami je prišla še kanček bolj zaspana skupina, vajena poznejšega vstajanja in tako je bilo plezališče prilično polno. Od vetra ohlajeni smo ob šesti uri zapustili Rovinj in odpeljali do primorske Avio baze, kjer smo se učili še zgodovine alpinizma, pogasili žejo in usmrtili lakoto.
