TTSM4: Triglavski smuk smučarski mladini v poduk!

Četverica ponočnjakov je ob jutranjem svitu zapustila kočo in se odpravila proti Vrhu, peterica je opazovala prebujanje jutra okoli koče, dva pa se nista pustila motiti oz. sta spala kot polha (Džani je slikovito opisal razlog za dolg jutranji spanec - v sobi 301 je ponoči ropotalo kot v fabriki). Zunaj je že pihal zmeren južni veter, ki je obetal hitro navlažitev zraka in pooblačitev, zato smo se ob 9h poslovili od kredariških vremenarjev in odsmučali proti ledeniku. Zakaj proti ledeniku? To je vendar klasična smer Triglavskega smuka, pravi zaključek Triglavske turnosmučarske magistrale! In nikakor nam ni bilo žal, pod Malim Triglavom se je skrival pršič in tja v dno Kotla se nam je samo smejalo. Kakšen ambient!! So že vedeli, kje speljati Triglavski smuk - ni primerjave z »instant« varianto čez Kalvarijo! V Kotlu smo še zadnjič vpregli pse, se vzpeli mimo Staničevega doma na vetrovne pode pod Ržjo in končno začeli z dolgim spustom proti Krmi. V prvem delu še po pršiču, nato po skorji. V Zgornji Krmi smo šli malo po svoje - midva z Džanijem po grapi preko skalne stopnje pri stari lovski koči, ostali pa so tam priključili na varianto mimo Arnove glave, pod pastirsko kočo pa smo spet skupaj vlekli prečko pod stenami Pokljuke prav do zadnje smučarske strmine. Skorja je bila tam kar trda in kdor je znal smučati dovolj nežno, je lahko užival tja do gozda (smučarske urice z Davom Karničarjem so tu prišle še kako prav!). V dnu Krme je bila pot super poledenela in je lepo letelo tja do Kovinarske koče, štirje pa smo po cesti odsmučali prav do Kurje vasi. Tam sta nas že čakala naša avta, ki smo ju pustili v Bohinju - hvala vsem štirim šoferjem!

V štirih dneh smo tako opravili s celo Triglavsko turnosmučarsko magistralo po originalni trasi (razen ovinka skozi Tolminsko lakev). Z nekaj dodatki (Kanjavec, Triglav) se je nabralo 67 km, 4600 m vzponov in 5200 m spustov. Na smučeh smo bili skupaj 29:20 ur (s postanki, pri katerih nismo hiteli); hodili smo z zmernim tempom, smučali počasi. Res smo se imeli izvrstno, to turnosmučarsko druženje/popotovanje je bilo zame vsekakor eno od najlepših doživetij v hribih doslej. Hvala vsem za odziv na vabilo, za super družbo in tovariško pomoč!
Vsem, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niste mogli z nami, polagam na srce - pojdite, vzemite si čas in resnično vam ne bo žal! Po kosih sem magistralo tudi sam že prej večkrat prehodil, a to še zdaleč ni isto. Tako lepe hribe imamo, tako dobre smučarske terene, pa vseeno je verjetno več slovenceljnov v zadnjih letih prehodilo Haute Route kot celo Triglavsko turnosmučarsko magistralo.

Fotografije Mihe G.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...