Klek

Ugodne razmere za smučanje oktobra pri nas niso prav pogoste, zato sva se s sodelavcem Romanom z veseljem odzvala Andrejevemu povabilu na sneg. Ko smo se včeraj zjutraj še v trdi temi peljali od Jesenic skozi Plavški Rovt smo še malo skeptično računali koliko bo treba nosit...Že kmalu od zaselka Zakamnik pa smo z avtom obtičali v snegu. Če ne gre več z avtom bo šlo pa s psi. Avto smo parkirali pri potoku in do prvega ovinka še nosili smuči. Snega je bilo vse več in ker bi bilo gaženje neumnost smo si že na cesti nataknili smuči. V Martinčevem Rovtu smo se usmerili levo proti Hruški planini. Sneg je bil na odprtih pobočjih pomrznjen in se skorja s smučmi skoraj ni predirala. V gozdu pa se je sem ter tja našlo mehak pršič - prava zimska idila. Na vetru izpostavljenih mestih je bil proti vrhu sneg ponekod tudi že spihan. Vendar smo preko sedla Rožca brez težav prišli s smučmi do vrha Kleka. Za spust smo si izbrali JV pobočje proti Jeseniški planini, kjer je Andrej upal na pršič. Prva dva zavoja z vrha smo res še urezali v mehko podlago, potem pa povsem alpsko smučanje po trdem, pomrznjem snegu vse do planine. Za ''popestritev'' spusta smo si spodaj izbrali še raziskovalni slalom med smrekami. Na cesti pa spet malo na pse in potem s smučmi spust vse do avtomobila. Skratka ne glede na letni čas je bilo smučanje odlično... ja na globok pršič pa kdaj drugič.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...