Objave

Ko moraš iti v Chamonix ;)

Mt.Blanc

No, bolje pozno kot nikoli pravijo. Sedaj pa lahko tudi jaz uporabljam tole čudo tehnike.

Chamonix:

Naneslo je tako, da sem morala v Chamonix. Super. Po približno 8 urni vožnji sva prispela v Cham, z obveznim zastojem pri Milanu. Se isti dan skocila do Bel Lachata. Super. V dolini megla in mraz,...

Preberi več

Prvič na snegu - Stol, 2236m

Uršuli in Alešu sem se na prelep nedeljski dan pridružil na izletu na Stol, na vrh Karavank, višji in lepši od Vrtaškega Slemena! ;) Nekje dve uri in pol zmernega tempa z izdatnim slikanjem in vzdihovanjem ob stiku s prvim snegom smo potrebovali do vrha. Sneg se začne nekje na 1.800, proti vrhu ga je bilo tudi do kolen. Nazaj grede pa skromna večerjica, za sladico pa guma defekt.

KIČAST'!

Preberi več

Frikanje v Napoleonici

V soboto se nas je lepa četica F.A.T.-ovcev  odpravila na lov za soncem, morjem in prostimi smermi v skali. Sonce se je sramežljivo pokazalo okoli Nanosa, no potem se je pa nekako udomačilo in nas cel dan grelo, da so dolgi rokavi z nas popadali kljub celodnevni burji. Padlo je lepo število smeri, kljub invaziji Matičarjev in njihovih tečajnikov. Anže pa je posnel verjetno frikovski film leta, tako da v prihodnjih dneh pričakujte en popolnoma nov pogled na plezanje ;)

Slikce pa v poduk tistim, ki so...

Preberi več

Kunlun Shan 2005 - Poročilo

Človek je neverjetno prilagodljivo bitje. Zavestno se poda v relativno neudobje dobrih dveh kvadratnih metrov hladnega in pogosto vlažnega ter do zadnjice neizprosno trdega šotora. Izpostavlja se nevarnostim in ostalim, vse prej kot počitniškim oziroma uživaškim rečem, ki so pač obvezno prisotne na vsaki alpinistični odpravi.

V mesecu dni, ki smo jih trije Slovenci – Grega Ažman, Janez Rutar in Anže Čokl, preživeli v Pakistanu, na Kitajskem in z eno nogo praktično še v Tadžikistanu, se je pripetilo...

Preberi več

Manaslu 2006 - Poročilo

Avantura v centralno nepalsko Himalajo, pod mogočni Manaslu in preko sedla Thorong La na treking okoli Annapurn

Kronično mi primanjkuje časa, obenem pa se čutim na nek način »obvezanega« napisati poročilo oziroma fotoreportažo o naši minuli avanturi v Himalaji. Da bo volk sit in koza cela, bom tokrat reportažo napisal v precej skrajšani različici od tiste lanske, iz Kunlun Shana. Bojim se namreč, da se vam je bralcem nemara proti koncu zgodbe že močno zehalo, dasiravno je bila zgodba zanimiva, polna...

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...