Objave

V nedeljo smo se Rok, Nejc in jaz odpravili na Jezersko plezat Nemško smer, od koder so poročali o dobrih razmerah. Smer smo nameravali plezat že lansko sezono, pa smo nato pod vstopom smeri obrnili, ker je smer izgledala precej suha in odšli raje v odlično narejeno smer Fritsch Lidenbach. No letos je Nemška smer odlično narejena, smer Fritsch Lindenbach pa popolnoma suha..

Ker smo vedeli, da najbrž ne bomo edini v smeri smo štartali dokaj pozno, kar se je izkazalo za dobro taktično odločitev, saj smo...

Manjša sobotna vremenska motnja nas je morda odvrnila od resnejši ciljev v nedeljo, a vseeno smo Blaž, Benjamin in jaz odšli nad Jezersko izkoristit razmere, ki so v zadnjih tednih med plezalci povzročile pravo mrzlico na severni strani Kamniško-Savinjskih Alp.

Nismo pa bili edini s podobnim ciljem. Zaradi malo poznega starta iz Ljubljane (kar mi je bilo sicer zelo všeč), so pred nami v smeri bile že vsaj štiri naveze, nekaj navez pa smo že videli izstopiti. Če je pred letom dni bilo v Teranovi toliko...

Z Nejcem sva se minuli vikend udeležila prvega vseslovenskega alpinističnega tabora, ki se je dogajal na Ledinah nad Jezerskim oziroma preko dneva po vseh okoliških stenah. Večere so nam krajšala super predavanja (Tjaša Jelovčan, Janez Svoljšak in Tone Perčič), čez dan pa smo plezali in hodili po okoliških vrhovih. Ko se okoli petdeset alpinistov zapodi v različne smeri nad Jezerskim, se v bolj priljubljenih smereh (Jubilejna, Nova centralna, ...) hitro zgodi prizor, ki smo ga na Jezerskim vajeni načeloma le...

Včeraj v nedeljo 28. januarja 2018, smo Nejc, Tadej in jaz za rep ujeli temperature, ki so bile za naš okus že na sami meji sprejemljivega za vzpon v lepi in dolgi snežno-ledni smeri oz. treh, ki si ena nad drugo sledijo čez haldno severno ostenje Dolgega hrbta nad Jezerskim.

Sneg v Teranovi je bil na strmih mestih dober, drugod so višje temperature zgornje sloje snega že spremenile v kašico. Vmes sem se malo zmedel in za trenutek pomislil, da smo se znašli v klavnici, saj je bilo po snegu Teranove...

V Torek sva se z Blažem odpravila nad Jezersko v severno steno Dolgega hrbta, kjer sva plezala smer Trikot. Do pod stene sva dostopila mimo koče na Ledinah in naprej po melišču, do snežišča. Zaradi velike strmine snežišča in slabe obutve sva ga morala obhoditi naokoli po skalah in prišla sva do vstopa. Sledilo je plezanje po kar solidni skali. Smer se je lepo odvijala in nama ni povzročala večjih težav. Tako sva po približno sedmih urah priplezala na vrh. Sledil je sestop čez Dolgi hrbet, do Češke koče...

Samo osel gre dvakrat na led in tudi midva sva dvakrat zmrzovala v steni Dolgega hrbta. Že lansko leto sva poizkušala v smer, vendar sva zaradi mraza obrnila. Sedaj sva v smer vstopila v pričakovanju mraza in temu primerno oblečena, toda tudi to ni bilo dovolj. Le trma in pregovarjanje z mrazom je botrovalo temu, da sva vztrajala do vrha, kjer sva v sončnih žarkih pozabila na preživete muke.

Z Džanijem sva izkoristila še zadnje izdihljaje poletnih dni in se namenila v severno steno Dolgega hrbta. Ker sva oba novinca na tem področju, sva za uverturo izbrala opevano Jubilejno, katera slovi po dobri skali z zmernimi težavami. Zanimiv je spodnji lijakast previs-kamin v katerem se z nahrbtnikom z lahkoto zagozdiš. Po eni strani to ni toliko slaba reč, saj ne moreš pasti, žal pa nadaljevati tudi ne... Ko izvedeš par gibov, za katere še sam ne veš, da si jih sposoben, se znajdeš v lažjem in prostornem...