Objave

Z Urošem sva se zelo zadnji hip odločila, da jo mahneva na sneg. V iskanju razmer in ne preobilnim snežnim količinam, sva odhlačala na Vršič. Na Vršiču precejšnja gneča gorniških posameznikov, tečajcev in turistov, kar je sicer ob spluženi cesti januarja nekaj povsem običajnega. Do Vratc po nastreljeni smučarski gazi (nas so v alp.šoli učili, da se po turni gazi ne hodi, še posebej, če popolnoma nič ne pomaga), za vogalom pa pod severnimi ostenji Nad Šitom glave in Male Mojstrovke do prvega spusta v kotanjo....

Zarana nas je trojica skozi že zvrtano cev Karavank zapustila rodno grudo in odbrzela belim krajem naproti. Visoko nad Heiligenblutom, tri ure vožnje zdoma, smo v jasnem in mrzlem jutru z nekaj zapleti s parkiranjem navlekli nase turnosmučarsko navlako in zagrizli v breg! Kako nepopisno lepo je bilo. Ves čas vzpona nam je za levo ramo svoje obličje razkazoval najvišji vrh Avstrije, na desni pa so se šopirili vršaci skupine Goldberg. Res imenitno z nekaj presledki zoprnega (pre)trdega snega ob vzponu. Vrhunec...

Javni službi DARS in Snaga so po dnevnem kolektivnem dopustu izbrali priljubljeno letovišče Sichelwand za dnevni sindikalni izlet. Na pot se je odšlo z nizkimi pričakovanji, kar na trenutne razmere v Sloveniji ni prav težko. Ob prihodu na izhodišče, pa so se nam od sreče orosile oči, pri srcu pa se nam je milo storilo. Snežna idila globoko pod ničlo, s sončkom, ki nas je občasno pobožal, medtem ko nas je bičal veter. Na vrhu se je pridružilo še nekaj bratov z domovine in kaj kmalu smo se pognali v dolino....

Po dveh letih in nekaj dneh so se razmere in vreme ter družba poklopili tako, da smo znova zaorali proti belim vršacem visoko nad Krnico. Cilj smo vsled plazovne (ne)varnosti prvič spremenili že na dostopu, drugič pa, ko smo prišli nad gozdno mejo. Tako smo jo ubrali proti Lipnici in Špiku. Na Lipnico smo se s škrbine povzpeli na greben čez debelo kložo naravnost navzgor in mimmo opasti ter po grebenu do vrha. Ko smo se naužili razgledov, smo se spustili nazaj pod škrbino ter se zagrizli še v zadnjo strmino...

Včeraj smo se Rok, Robi, Marko in jaz namaškarani v smučarska oblačila odpravili proti Jesenicam in malček naprej, kjer smo pustili naše jeklene konjičke. Čez ravnice smo jih užgali po tanki snežni oddeji, ki pa je k sreči na 850 metrih nad morjem postajala občutno debelejša in trend naraščujoče odeje vse do grebena ni pojenjal. Po neštetih strmih okljukih smo prilomastili na prvo čistino, ki pa smo jo zaradi velike strmine prav tako morali dodobra na cik-cakati, da smo si priborili višino. V gozdu, ki slavi...

Z Rokom sva pred pisarno skočila še na čudovito Jezersko. V "krasnem" oblačno-meglenem vremenu sva jo potegnila na Goli vrh (1787 m), kjer sem med potjo izgubil še stavo. Ves čas sem imel namreč v mislih, da je vrh nekaj več kot 1800 metrov visok, v resnici pa je manj. Roku sem tako da dolžan vrečo zdrave prehrane iz zlatega M. Škoda. Sneg je do višine nekje 1400 m precej težak, dela se tudi že skorja. Višje višina snežne oddeje skokovito narašča in je vse bolj "okusna" do samega vrha, kjer pa je precej...

Ledno plezalski plani so ob napovedi in dejanski uresničitvi večje količine zapadlega snega v domačih bregih splavali po vodi in se izgubili v turnosmučarski gazi. Krampe in žeblje sem dal ven z nahrbtnika, vanj pa je romal športni fotoaparat in objektivi. Pse sem vpregel na smuči in pristavil čaj. Malo zmeden in v zadnjem hipu spremenjenih planov sem pozabil poslat še najavo na društveno grupo... Se posipam s pepelom. Prvi pogoj in želja danes je bila stran od množic. Pokljuka in ostali priljubljeni cilji so...