Objave

Vreme se je prejšnji teden končno malo zresnilo pa sva šli. Z Vršiča sva se zapodili v breg in preizkusili zajle in kline na Kopiščarjevi do Prisanka, nato pa po prekrasni Jubilejni dosegli Škrbino in vmes srečali nadvse simpatično sedemdesetletno Italijanko Valerio (ki je šla btw naslednji dan na Jalovec - alajivera, me zanima, do kam bomo mi pri teh letih segli) ter prestrašene, neizkušene in neuke Čehe (ta nesrečni narod si res zasluži to ime). Potem pa po policah in šodru na nadvse razgledni Razor. No,...

Še preden sem postala nadebudna alpinistična pripravnica, so se mi ob obisku Belih Voda pocedile sline po tem vrhu, tej smeri in temu "abzajlu". Zato je Rokovo vabilo nemudoma padlo na plodna tla. In smo se v nedeljo ob "brutalno zgodnji uri", ki se je kasneje izkazala za dokaj pozno, napotili proti Italiji. Ob desetih smo bili pod steno, pred nami pa že pet navez. V prvem raztežaju sta nas po desni in levi in povsod vmes prehitela Italjana, ki sta rahlo nevljudno nadaljevala tudi mimo ostalih in povzročila...

Onega dne (že skoraj teden dni je od tega) smo se na poti do kulinaričnega Mohoreča ustavili na plezanju v Čepiću. Vodniček je obljubljal za 10°C nižje temperature kot so v okolici, kar smo zaznali že ob dostopu, ko je iz kanjona zavel hladen in svež zrak. Ta sicer očitna prednost se je kasneje kot "musava" skala izkazala tudi kot slabost. Sicer spodnji sektor obdaja idiličen travnik in v kakšnem drugem letnem času teče tam tudi idiličen potok, ki v eni od smeri...

Tudi druga skupina udeleženk tabora v Dolomitih se je osredotočala bolj na zavarovane plezalne poti, le vrstni red je bil drugačen.
Po prvi noči, ko smo prespali sredi neobljudene divjine, smo se Veronika, Mojca in jaz spopadle s težko ferato na Piz Boe. Prvih 100 višinskih metrov je bilo kar strmih, sicer pa nič posebnega. Naslednja ovira: vlažen kamin bi bila brez rukzakov mala malca, previsek malo zatem je pa itak sprožal samo vzklike navdušenja.
Vrh nas je nagradil s čudovitimi razgledi po...

Sandijev občutek za vreme in čas se nam tudi tokrat ni izneveril in nas je kopico najbolj zagnanih popeljal na frikanje v Vipavo. Od silne energije se je kar iskrilo in plezali bi do polnoči, če nas iz Pikapolonice ne bi pregnala želja po opevanih gurmanskih užitkih in izpod neba leteče skale. Ko smo se razočarani obračali na parkirišču ene gostilne, nas je iz zagate rešil en drug Ražman in se izkazal z občutkom za... fuže. Lepo izkoriščen sončen dan, naslednjič pa gremo frikat v Čepić. Le zakaj?

Včeraj se je po sobotnih kondicijskih pripravah plezalsko alpinistična naveza mladca in mladenk odpravila na plezalno pohodno turo na Stol (Hochstuhl, 2236 m). Krenili smo z Dolgega mosta in za 1938 višinskih metrov (po poti preko Ljubelja še kar precej več) porabili skromnih 5 ur. Kar nekaj jih je premagala Martinova srebrna strela, za ostale smo se z nogami in rokami pomujali sami. Pot je lepa, ne preveč zahtevna, relativno malo zračna, zelo dobro varovana in absolutno preveč betonirana. Naslednjič pa na...

Včeraj smo se solidarno s tečajniki športnega plezanja ob zgodnji uri zbrali na Dolgem mostu, da bi udejanjili Sandijev predlog - obisk Vranjske drage. Obljuba čudovitega ambienta nas je na zborno mesto privabila 11. Kaj kmalu smo začeli primerjati vremenske napovedi ter se po pretresu mnenj in želja v izogib pihljanju nežne sapice s kopnega odločili za plezanje v Napoleonici.
Ta nas je pričakala obsijana s soncem, bleščečim morjem, hladno skalo in kasneje tudi kopico tečajnikov s Stene (da o...