Begunjščica, Centralna grapa

Včeraj, poslednjega svečana leta gospodovega 2015 smo se bili Maruša Hauptmanova, Roman Bogatajev in moja malenkost podali v nederja severnega ostenja Begunjščice. Zgodo v jutro ob 8:30, ko je bil petelinček že več kot 3x zakikirikal, smo se dobrodušno vkrcali in naložili kramo v Marušino kočijo ter jo pognali na Ljubeljski prelaz. Oprtali smo si vsak svojo bisago, katerih peze so variirale od 5-13 kg, namreč mlad neizkušen gams še ne pozna vseh dobrobiti uporabe turne opreme, zatorej v bisagi tovori še podkovanke in sulice za smučanje v dolino. Tudi moja skicirka, ki je po obliki manjša škatla in sama izriše pokrajino, kateri smo priče, ima svojo pezo... Korak za korakom smo priganjali pse in enega osla do vstopa v Centralno grapo, kjer smo vsi presedlali na dereze in sekire za led. Skozi žrelo grape smo pogumno zagrizli in kaj kmalu uzrli steber na vrhu. Nadeli smo si sulice in po Šentancu oddrajsali v dolino.
Kočijo in konje smo nakrmili v Tržiču in jih pognali proti domu.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...