Objave

Z Urošem sva se zelo zadnji hip odločila, da jo mahneva na sneg. V iskanju razmer in ne preobilnim snežnim količinam, sva odhlačala na Vršič. Na Vršiču precejšnja gneča gorniških posameznikov, tečajcev in turistov, kar je sicer ob spluženi cesti januarja nekaj povsem običajnega. Do Vratc po nastreljeni smučarski gazi (nas so v alp.šoli učili, da se po turni gazi ne hodi, še posebej, če popolnoma nič ne pomaga), za vogalom pa pod severnimi ostenji Nad Šitom glave in Male Mojstrovke do prvega spusta v kotanjo....

Snežna fronta se je, kot se za nordstau spodobi, parkirala na grebenih gora, ki jih preluknja turski tunel. Sneženje je bilo izjemno, zlasti v noči na nedeljo. Močan veter je grebene spihal do kosti, v zavetrju višjih grebenov in gozda pa je bilo sveže puhaste snežne oddeje preko 80 cm. Smuka je bila zato kljub nekaj širšim smučem oteškočena. Strmina bi pač morala biti bistveno večja! A za novembrsko smuko v tako izjemnem zimskem ambientu se ne bomo pritoževali oziroma kaj bi si sploh še lahko želeli... Aja,...

Opevana in povečini hvaljena smer z udobnim dostopom s prelaza Vršič je nadvse priljubljena smer, ki smo jo imeli Rok, Luka in jaz med tednom k sreči povsem zase. Smer nam je bila v redu, a brez vsakršnih presežkov. Dostop je zaradi odsotnosti snega preprost(-ejši), vseeno pa je na nekaj mestih potreben previden korak. V uri in četrt smo se znašli pod steno, kjer vstopa ni težko zadeti. Kljub sicer toplemu dnevu pa nas je presenetil hlad in prvi metri smeri so minili s precej trdimi prsti. O sami smeri je že...

Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam. Z nekaj vmesnimi gibanji po gorah v...

V razmiku le nekaj dni ponovno v Karavanke in ponovno na sedlo. Ampak veter, razmere in sneženje ter časovna omejenost so dejansko govorili v prid današnjemu izbora. Pri avtu je kakšnih 10 cm novega, ki z višino narašča, do sedla višina novega, suhega snega naraste na slabih 20 cm. SV veter dela zamete in nas ob preoblačenju zasipa, a se smuke veselimo. Prvič jo urežemo po gozdu, kjer je zaradi drevja posejanega po pobočju potrebno nekaj več zavojev, kjer se svež, suh sneg predira do tal, do stare trde...

Razmere onkraj meje nad Zajzero na božično jutro ni možno opisati, saj lestvica razmer od 1-5 ne pokriva takšne žalosti. Naš doma zastavljen cilj je bil drugačen, a tekom ture dvakrat spremenjen. Podoba slabo zasnežene pokrajine je pač narekovala adaptacijo. Zjutraj v primežu inverzije na zamrznjenem parkirišču (5 EUR) tempratura vztraja tik pod lediščem, čim pa se dvignemo 50 metrov nad jezero hladnega zraka pritisne strašanska odjuga. 5 cm snega na poledeneli podlagi, ki leži na globlje skriti še bolj gnili...

Cesta na Vršič je z zadnjim pogonom in verigami za silo (pre)vozna do Erjavčeve koče. Je povsem poledenela, ampak z dovolj materiala, da verige dobro grabijo. Čez fizično prepreko pri Erjavčevi koči pa gre le še peš... Megla se je razkadila nekje v višini prelaza, višje gor je bil dan umit. Na deloma pomrznjeni podlagi je ležalo ca. 10-15 cm pršiča, ki je ob vzponu mestoma podrsal in oteškočal korak. Vršnja flanka je bila nadvse omamna in ob zelo rahli sapici vrh Nad Šitom glave udoben razglednik na okoliške...

Obetaven začetek lepega zimskega dne na izhodišču ceste na Vršič, kjer so pogoste snežinke naznanjale pravo zimsko idilo ... Mimo koče v Krnici je že pošteno medlo in tako vse do naše najvišje točke... Vzpon z gaženjem je bil zahvaljujoč razgibanim krvožilnim sistemom prijateljev kar v redu, nad gozdno mejo pa so se začele postopoma prižigati signalne lučke. Ob nični vidljivosti, vetru in kakšnih 20 cm snega na sorazmeroma trdi zapihani in ponekod poledeneli podlagi ter po nekaj alarmih z okoloških strmih...

Minuli vikend smo se v nedeljo namenili na Lipnico, ki vabi z lepimi razgledi. Začenši pri mostu pod nekdanjo Eriko, smo Matevž, Dean, Džani, Nejc in jaz strumno zakorakali po mestoma poledeneli cesti do odcepa letne poti čez Kačji graben. Poti ni bilo težko slediti, ker je bila do višine ca. 1400 mnm uhojena, tam pa se je mukotrpno gaženje predhodnikov končalo in zarohneli so človeški stroji v obliki povečanih pljučnih kapacitet. V enakomernem buldožerskem tempu smo rili po mestoma do riti segajoči napihani...

Na Vrtaško sleme smo se odpravili v pričakovanju okusa po zimi in bili razmeroma uspešni. Nad planino nas je pričakal hladen dan in prvi sneg sezone. Ob povratku pa smo se pozabavali še z iskanjem gob. Jurčkov, marel in mušnic je bilo vsepovsod še celo preveč. Vseh pet veselih pohodnikov nas je ob izdihljaju lepega dne zadovoljno zrlo v prazen krožnik. Zima veseli te bomo, le pridi! PS: Manj veseli smo bili upognjenih vrat, zvitih in uničenih tesnil na avtomobilu, v katerega so nam vlomili nepridipravi....