Objave

Včeraj smo Luka, Nejc, Rok in jaz splezali Tomazinovo smer v Stenarju. Razmere so bile zelo spremenljive, imeli pa smo tudi nekaj sreče. Spodnji del je namreč precej suh, vstopili smo povsem na desni strani, kjer je že bilo potrebno nekajkrat udariti ob skalo. Za noge je sneg v redu, a z veliko previdnosti, saj cepiini večji del smeri "ne držijo". Del raza je odnesel plaz, zato je bil še posebej ošiljen. Na sploh je na večih mestih bilo kar nekaj velikih napok pobočij, kar kaže na to, da je bilo ob...

“Ko smo sredi Sovatne na strmem prehodu v orkanskem vetru vsi štirje dokončno “oslepeli”, sem se začel spraševati, če bo (katerikoli) vrh sploh dosegljiv?”
Stenar je impozanten vrh nad dolino Vrata, katerega mogočna vzhodna stena očara vsakogar, ki se pelje po glavni cesti proti Kranjski Gori. Po soočenju s skromno (svežo) snežno podlago v Vratih, pa smo prvotno zastavljeni načrt zamenjali z nečim “naprej po dolini”. In tako smo jo urezali proti Steni in odvili proti Sovatni.

Snega je bilo ravno...

Odpravili smo se v severno steno Stenarja v Prevčevo smer. Imeli smo nekaj težav z iskanjem vstopa v samo smer. Ko smo naleteli še na rahlo težaven skok, smo raje obrnili ter se podali po nekakšni diagonalni strmi in kar zračni prečki proti grebenu Stenarja. Razmere za plezat so bile bolj kot ne težke. Zelo sipek sneg nesprijet s skalo. Gaženje do kolen in kopanje s cepini po snegu, da si sploh našel mesto, kamor si lahko zataknil cepin. Na vrhu grebena nas je pričakal pretežak skalnati skok, zato smo sestopili...

Po policah se mi počasi nabira raznorazna hribovska literatura. V eni izmed knjig je opisan lep vzpon po JV grebenu na Dolkovo špico. Včeraj zvečer sem se tako odločil, da preverim ta opis.

Ob sedmih zjutraj štartam iz Vrat po poti na Škarlatico. Malo po bivaku IV zavijem s poti na travnik v strm klanec. Trava počasi izgine in skale se na trenutke postavijo kar pokonci. Nekje vmes je sicer 100m šodra, vse ostalo pa je lepo lahkotno poplezavanje po kar kompaktni skali.

Ker vidim, da bo še...

V petek pozno popoldne smo se odpravili Rok, Nejc in moja malenkost v julijce. Začeli smo okoli 19:30 in v dobri uri prišli, do bivaka pod luknjo, kateri je bil na našo srečo, kljub miljaužnt avtov s češkimi registracijami v Vratih, skoraj prazen.
Ob večerji sta nam družbo delala samo dva "čeha". Ko so se pokazale prve zvezde smo se zavili vsak v svojo spalko in zaspali pod milim nebom.
Eni kar uspešno, drugi pa smo še par minut poslušali smrčanje ;)

Drugo jutro smo okoli 6:30 štartali...

Danes so vremenarji obljubljali malce boljše vreme (brez dežja vsaj dopoldne), zato sva se s Katjo odpravila v dolino Vrat pogledat kako izgleda zima konec maja. Snega je še kar nekaj, plazovi letijo z vseh smeri, na koncu pa je tudi vreme ponudilo sončno dopoldne. So pa Vrata od minule zime malce spremenjena, saj je plazovina s Stenarja dodobra spremenila del doline.

Danes sva okušala ta pravo zimo, z malo vetra in zimskim mrazom...priporočava.

PS: Zelo lepa smer :)

Z "Blažminatorjem" sva se včeraj zvečer pripeljala do Peričnika, obula dereze in po dobri uri cestnega pristopa okoli 22h začela iskati zimsko sobo pri Aljaževem domu. Tam je sicer smerokaz "zimska soba 100 m", a to so bili nenavadno dolgi metri. Važno, da sva jo našla in kmalu zaspala.

Danes ob 4:00 budilka, še 20 minut je trajalo, da sva se "zbrihtala" za vstajanje. Dolinski zajtrk (če je že soba luksuzna, naj bo tudi zajtrk topel!), pakiranje, odhod ob 5h. Seveda trda tema, sneg močno pomrznjen....