V soboto smo izpod meglenega pokrova Ljubljanske kotline zbežali na primorsko sonce v dolino Glinščice. Vseh skupaj nas je bilo kar 24 in vzdušje je bilo precej pestro. Po končanem plezanju smo okupirali gostilno Čuk v Postojni, kjer nam je simpatični kelnar še bolj popestril dan in nam šenkal liter svetlega in zvrhano mero sadja! S svojo prikupnostjo in zelo dobrim spominom:) si je kelnar na koncu prislužil napitnino, tako da bo lahko ženi kupil rože.
petnajst martinčkov je včeraj na toplem jesenskem soncu premagovalo doberdobske stene. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno, preplezanih veliko smeri, tečajniki so veselo vpenjali in se prevezovali, skratka združili smo prijetno s koristnim.
V soboto so se tečajniki pod okriljem Tjaše zakadili v posavske konce, in sicer v plezališče Armeško. Splezali so vse smeri in uživali na toplem jesenskem soncu. Po plezanju pa je nekaj plezalcev obiskalo domačijo Zakšek, kjer so si ogledali gradbišče in se najedli domačih dobrot. Tadej je dobil nekaj še za domov:)
Kot bi prišel v mravljišče, kjer vsi plezajo po skalah kot mravljice in se slišijo vzkliki in glasovi ter smeh. Ta konec tedna je bilo še posebej pestro. Smeri polnozasedene, vreme več kot idelano, družba super zabavna, smeri in skala odlična.... Naj povedo slike več...
nekaj besed, ki opisujejo dogajanje med vikendom:
večraztežajne smeri, frikanje, sonce, vročina, senca, vetrič, enojni in dvojni škripec, postavljanje šotorov, kuhanje makaronov, sprehod v Vipavo, sladiled, pivo, občudovanje tisočerih zvezd na nebu, palačinke, kondicijska tura - lov na gamsa, izdelava štantov, plezanje, utrujenost, hrana - pizza, topljeni sir, gas domov...
Letošnji dopust sva preživela v južni Franciji, natančneje v plezališčih, ki se nahajajo okrog Briancona in južno vse do Azurne obale. Štirinajstdnevno potepanje po provansi, francoskih kanjonih, plezanje v neverjetnih plezališčih, kopanje v rekah, kolesarjenje, taborjenje in robutanje različnih dobrot je bila prava bomba! 100% uživancija! Splezala sva ogromno smeri, moja statistika kaže preko 60 smeri, od tega 20 smeri z oceno nad 7a. Slik se je nabralo kar nekaj, zato je galerija nekoliko daljša. LP vsem!
Včeraj smo se pripeljali do Belopeških jezer z namenom, da se po italijanski ferati "železni poti" povzpnemo na Mangart. Že pri jezeru smo opazili tablo, da je ferata zaprta. Spremenili smo plan in se usmerili proti ferati Via della Vita "pot življenja". Tudi ta ferata je uradno zaprta, na kar nas je opozorilo obvestilo pod meliščem. Ravno takrat se nam je pridružil nek Italijan in navdušeno povedal, da je ferata kljub opozorilu prehodna, no problemo, siii, una grande ferata,... Ko nas je podučil smo se...
Po jutranjem plezanju v Verdu in popoldanski poroki Janeza Mihovca sva jo ucvrla proti Vratom in se ob poznopopoldanskem soncu odpravila do bivaka pod Luknjo. Vmes naju je preganjala ploha, ki sva jo uspešno prevedrila pod debelo bukvijo. Bivak je bil seveda poln Čeho-Slovakov in pojavilo se je vprašanje kje bova spala! Možganček na peclje in že sva si v majhni drvarnici uredila prenočišče. Vstala sva že pred vzhodom in jo mahnila na Luknjo, kjer je sonce že lezlo iz nad obzorja. Sledil je vzpon na Bovški...
V soboto 1.7.2011 se je Janez Mihovec (tečajnik 2008) oženil s svojo zaročenko Nastjo na škofjeloškem gradu. Čestitke mladoporočencema!!
Z današnjim izpitom smo uspešno zaključili začetni tečaj športnega plezanja. Izpit je potekal v plezališču Bohinjska bela. Tečajniki so pokazali znanje tako v teoriji in praksi, nekateri zelo dobro, drugi z manjšimi napakami. Pohvale in čestitke vsem! Predvsem mi je všeč njihova zagnanost in dobra volja. Svečana podelitev diplom in krst bosta na pikniku. Spodaj je še nekaj slik iz vežbanj na Lj. gradu in današnjega izpita ter abzajlanja.