Izkoristili smo vroč poletni dan in s tečajniki vadili manevre v vipavskih stenah. O plezanju, soncu, vročini, dogajanju na štantih in dobri družbi pa naj povedo slike.
Celotedensko plezanje, vesela družba, kolesarjenje, kartanje pozno v noč, sonce, kampiranje, sladoled, pivo, špageti, tune, palačinke, ražniči in muskelfiber!
Največkrat izgovorjene besede: stari, lubi, ena, pizda,
Največkrat postavljeno vprašanje: ej, kam gremo pa jutri plezat?
Več o naši avanturi pa povedo slike od Katje, Jake, Tjaše in moje malenkosti.
Danes so se tečajniki pripeljali v posavske konce in skupaj smo napadli stene pa čaprav je bilo zjutraj še precej frišno. Nismo se ustrašli hladne skale in splezali vse lahke smeri. Večina jih je plezala tudi od vspodaj in sledilo je tudi prevezovanje in utrjevanje znanja. Dan je bil uspešno zaključen!
V soboto se nas je zbrala cela četica plezalcev, ki smo veselo napadli črnokalske stene. Zasedli smo skoraj pol plezališča:), saj nas je bilo kar 23. Plezalni del dneva je bil več kot uspešen, najbolj veselo je bilo pa kosilo v Kozini. Natakar je bil takšna faca, da nam je eno pico in eno porcijo ponfrija šenkal, 8 litrov vode pa je dal gratis. Super, naslednjič spet pridemo:). Naš avto pa se je na poti domov ustavil še v Vipavi, kjer je imel Tomaž Jakofčič predavanje o alpinizmu, potem pa je sledila še zelo...
Vikend smo izkoristili 100 %, v soboto smo bili v Ponte Portonu, splezali vse smeri od A do Ž. Nekateri tečajniki predvsem neumorne tečajnice so plezale že od vspodaj in vpeljale kot za šalo, kljub žgočemu soncu. Najbolj požrtvovalna in vztrajna je bila Petra, ki je grizla do zadnjega metra gor in dol:) Vročine smo se ohladili na sladoledu v Kopru. Potem pa so jo tečajniki mahnili proti Ljubljani, midva s Tjašo pa v Osp. Ob sončnem zahodu sva plezala smeri v Babni sama in le krokarji so se oglašali na nebu....
V nedeljo smo se z novimi tečajniki odpravili na primorsko, toplo, pomladno sonce in v zavetrju doberdobskih sten uživali v plezariji. Tečajniki so se za prvič zelo dobro odrezali in plezali kot martinčki.
Do slapa Peričnik je cesta splužena, od tam naprej pa je treba peš v Vrata. Zjutraj je bil sneg še pomrznjen kasneje je bila pa ena sama čofta. Pod bivakom se je splazilo nekaj plazov. Na 2000 m ni veliko snega, ponekod so klože, zgornja plast je mehka in plundrasta, spodaj je bolj pomrznjeno.
V sredo, 29.12.2010 smo se Tjaša, Toni in moja malenkost odpravili na sneg in sonce nad Mojstrano. Naš cilj je bil Vrtaški vrh in Sleme. Razgledi so bili fenomenalni, frišen snegec, sonček, modro nebo, zimska pravljica, skratka suuuper! Nekaj utrinkov za tiste, ki niste mogli zraven.
Ker je vreme jesensko in nič kaj prijetno za plezanje v mrazu in megli, smo se v soboto s tečajniki ŠP odpravili k Bricu na umetno steno. Po več kot štirih urah plezanja, prevezovanja in abzajlanja nam je energije zmanjkalo in z bolečimi rokami ter lačni kot levi smo zavili v oštarijo Oliva. Več utrinkov pa na spodnjih slikah. LP
V soboto smo se že okrog devetih zjutraj zakadili v steno na Vranskem in ob sončku in vetru zasedli večino smeri. Okrog 11h pa se je število plezalcev pomnožilo, tako da nas je bilo kar naenkrat mali milijon. Kljub temu so se tečajniki naplezali in splezali vse smeri, nekatere tudi od vspodaj. Po uspešnem plezalnem dnevu smo se z veseljem vstavili na Trojanah in napolnili prazne želodčke.
Danes pa smo ob deževnem vremenu trenirali tehniko na umetni steni v Šiški in se učili prevezovati. Po treh urah...