Objave

Jutro je postreglo z neke sorte visoko oblačnostjo, a mirnim, brezvetrnim ozračjem. Velika želja po snegu je botrovala odločitvi hitrega obiska klasične, pretežno s travo postlane Dovške babe v Karavankah. Bilo je kar nekaj obiska, a kako tudi ne, saj se hoja na smučeh prične pri avtomobilu na cca. 1100 m, smuka pa prav tako konča na izhodišču. Ja ja, že res, da je nekaj zapihanega snega in klože pod vrhom, a z dobrim nosom se najdejo tudi zavoji v pršiču, ki mu močan severnik ni prišel do živega! Izjemen...

Zaradi paše na planinah, gospodarjenja z gozdovi in tudi ostalih zgodovinskih dejstev, so južna pobočja Karavank prepredena z mrežo gozdnih in gorskih cest, ki nudijo primeren naklon za vrtenje pedal in kot take omogočajo odlično izhodišče za gorsko kolesarske ture.

Babo sem navadno drsal pozimi, pa še to zadnja leta ne, ker so hladni meseci tako skopi s snežnimi padavinami v nižjih nadmorskih višinah.

Od parkirišča pri Aljaževem kipu ob regionalni cesti smo jo skozi vas ucvrli do pričetka...

Danes zgodaj zjutraj sva šla z očetom pogledat koliko snega je nasulo na Babi. Od koče naprej je bilo gaženje precej težavno zaradi udiranja precej prek kolen in predvsem zaradi vetra in sneženja. Vidljivost je bila slaba na vrhu zelo slaba. Ob sestopu sva srečala štiri turne smučarje, ki so sopihali v breg in se čudili, da se že ob 9h vračava z vrha.

Ker so v Chamonixu očitno vsi pustili vso energijo je bila nedelja kot nalašč za turo na nezvožene flanke. Presenetljivo malo ljudi se je namreč paslo v nedeljo na Dovški babi, vsaj če sodim po še razpoložljivih možnostih za sveže špure v ne-več-tako-svežem snegu. Tako sva šla s Petro pogledat kakšno je sonce nad Dovjem in ga k sreči pretežni del tudi uspešno lovila. Spust je bil presenetljivo uživaški, razgledi na domače Julijce pa tudi zanimiv kontrast prejšnjega dne, ko smo gledali ošiljene granitne...