Pretekle tri dni sva z Vidom uživala v čudoviti pakleniški skali, vetru, soncu, senci in sorazmeroma samotnih smereh. Te dni prevladujejo predvsem Avstrijci, ki se pa povečini porazgubijo v lahkih smereh. V torek sva najprej se ogrevala v Zimskem cvijetu (6a+, 210m), kjer nama je srčni utrip dvignil dogodek, ko sem na vrhu smeri, med preobuvanjem ugotovil, da imam na pasu samo še levi dostopni čevelj. Slučajno se Vid nagne čez steno in začuda ugleda desni čevelj pri zadnjem "štantu" na robu police. Kako se je...
Paklenica, part 2.
