Tura v Berninsko pogorje je že vse poletje nekako visela v zraku. V začetku jeseni se je končno vse poklopilo (vremenska napoved, prostor v kočah in seveda dopust). Miha je vse lepo splaniral in organiziral, a že na začetku bi se skoraj vse podrlo, ko sva obtičala v nepreglednih zastojih na italijanskih avtocestah. Z malo sreče sva jo zvozila samo z dvema urama zamude, da sva na sedlu Bernina še ujela zadnji prevoz z gondolo do koče oziroma hotela Diavolezza. Potem je šlo pa vse kot švicarska ura; večerja s...
Piz Palü in Piz Morterastch
