Objave

Pa smo ga spet videli. Sonce namreč in to veliko njega :) Tokrat je bil popestren z belimi strminami 2236 m visokega Stola, ki je bil naš današnji cilj.

Za nekatere zopet prekratka noč, nas je popeljala v megleno ljubljansko jutro (kakopak). A ker je bila želja, da preverimo vremensko napoved naših vremenkotov tudi na terenu zelo velika, smo jo mahnili na Gorenjsko. Kaj kmalu (malce pred Radovljico) smo ugotovili, da so imeli prav. Pa še kako prav! Nebo je bilo brez oblačka daleč okoli zadanega cilja....

Današnje jutro, kakršno koli že, je glede na vremenske napovedi obljubljalo marsikaj. Tudi zadnja preverjanja vremena na spletu so to potrjevala toda… ponovno so se zmotili, kakopak! Aladin ga zgleda na polno pije, pa ne ve kaj sporoča širši javnosti. Tako sva se od vseh, ki so včeraj še nekak razmišljali da bi šli na Malo Mojstrovko, pri Šentviški cerkvi dobila le Anže in moja malenkost. Tudi sama sva bila malce skeptična glede odhoda a je volja naredila svoje, želja da se vrh odet v drugo snežno odejo...

So mi rekl da moram bit kratek zato le osnovno...

petek prihod v Bohinj in postavljanje ABCja v kampu Zlatorog, sobota plezanje v Bohinju (Ribčev laz), nedelja sprehod Komarča-Črno jezero-Komna-Savica in ponovno plezanje v Bohinju. Vmes seveda kopanje, afnanje, kuhanje, hranjenje in gašenje žeje. Prisotni: Jero, Pero, Jasna, Primoz, Marjetka, Mitja, me, myself and Irene v soboto pa se nam je pridruzila še Katja. Blo fino fajn, še zdej pa ne vemo kako se nas je lahko v avtu peljalo pet z opremo za 10...

Sicer bo kmalu že teden dni od tega, ko se je cela štorija pripetila a vendarle… bolje enkrat kot nikoli. Ker slike povedo tisoč besed bom kar se da kratek. Moram pa vseeno povedati par besed o tem kako, kdaj, kdo in čemu naš »izletek«.

Torej kot že sam naslov pove, se nas je nekaj (ne)članov in (ne)članic letnemu času primerno odločilo, da jo pretekli petek mahnemo na deep water soloing. Ker je lokacij kar nekaj, morje pa povsod slano in približno enako toplo je padla odločitev, da obiščemo...

Včeraj smo se Peter, Jasna, Karmen, Miha, Jernej, Tjaša, Andrej, Nina in moja malenkost odpravili pogledat kako stvari stojijo na oni strani meje , natančneje v naši prijateljski južni sosedi. Zmenek se je zgodil točno ob 12.00 uri (če verjamete) na Dolgem mostu. Pot nas je z najbolj nujnim vmesnim postankom, na bencinski postaji našega veleznanega energenta v Čatežu, vodila do Zagreba oz t.i. »Penjačkog centra«. Zahvaljujoč digitalni Tanji alias Garmin in ob pomoči naše Karmen smo center našli v prvo. Kot se...