Objave

Odprava rdeče puščice se je v razširjeni zasedbi (Aleš, Anja, Danijel, Kaja, Marjeta, Primož) podala po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko. Kot neizkušeni ''graparji'' smo bili zelo hvaležni Aleševi podpori, njegovim napotkom, vodenju in budnem spremljanju naših korakov. Aleš super si! Okusili smo pikanje in se družno strinjali, da moramo to še ponoviti, saj nas je zadeva čisto prevzela. Energije ni zmanjkalo niti za sosednjo Veliko Mojstrovko. Iiiihhhaaa...

Ker so vtisi iz Dolomitov še vedno živi naju je želja po ferratah to sončno nedeljo peljala na Prisojnik po Kopiščarjevi poti (PP4). Glede na opise iz novega vodnička o zavarovanih poteh se ta smer smatra za eno izmed najtežjih v Sloveniji v svoji kategoriji. Seveda vse odvisno od izkušenosti uporabnika :-)

Vzpon po severni strani se je izkazal za idealnega, brez vročine, ki pa je bila toliko bolj huda ob sestopu po južni. Pot je deloma varovana z jeklenico, klini in skobami, večji del poti pa je...

Tokrat so bili Dolomiti v znamenju številke 3. Trije ferratisti (Maja, Iztok, Kaja) smo se v treh dneh povzpeli po treh ferratah na tri vrhove višine +/- 3.000 m. Prvi vzpon smo opravili na Marmolado 3.343 m (PD-/PP3) in sestopili v megli po ledeniku. Drugi dan nas je čakal najtežji vzpon po ferrati Cesare Piazzeta (PP6) na Piz Boe 3.152 m, tretji dan pa smo jo skupaj s Tjašo in Primožem mahnili po zelo slikoviti in dokaj polni ferrati Brigata Tridentina (PP 3-4) do koče Pisciadu. Kondicije in predvsem...

To soboto se nas je nabralo pet hribolazcev in odzvali smo se na klic Krofičke nad Robanovim kotom. Izhodišče smo pomaknili nekaj višincev višje, saj smo se zapeljali po makadamski poti do zadnje kmetije, vseeno pa nas je čakalo cca. 1.000 m vzpona. Pot se je strmo vila najprej po gozdu, se na grebenu odprla, kjer se je odprl čudovit pogled na Logarsko dolino in Robanov kot, se zopet spustila in s severne strani Krofičke zopet strmo dvignila po skalah. Pod vrhom nas je čakalo še nekaj klinov in jeklenice, na...

Napoved za vikend je bila lepa, Komna pa je klicala že nekaj časa. Odločitev je padla, da greva že v petek po službi proti koči in si privoščiva vikend na snegu. Vzpon je potekal po serpentinah, v spodnjem delu je še kak kamen pokukal, višje pa ne več. Ker nisva bila ravno zgodnja in luna ni bila polna, sva zadnji del poti osvetljevala z lučkami in do koče prispela pred osmo uro. Po večerji zgodnji počitek v ledeni sobi, brrr… V soboto zjutraj se je nebo razpolovilo, na zahodu modro, v dolini in na vzhodu pa...