Objave

Najhuje, kar se lahko domačinu zgodi je, da mu prišleki pred nosom presmučajo njegove najljubše strmine, ki jih je celo leto opazoval in čakal, čakal da bo sneg, veliko snega! Zaradi tega sva danes s kameratom Francijem brez vsakega pompa cel dan rila gor in dol po nama domači Čemšeniški planini – da se slučajno ne bi zgodilo zgoraj opisano .
Prvi občutki so vzbujali dvom po plazovni nevarnosti, vendar se je pri izvedbi prereza izkazalo, da so 4 plasti, ki so bile v slabem metru snega, med sabo...

Končno je napočil dan, ko nam ni bilo potrebno spreminjati plana zaradi pomanjkanja snega. Tokrat smo ga spremenili zaradi prevelikih količin in temu primerne plazovne nevarnosti. Ampak nič zato, saj je vikend v okviru občnega zbora Freeapproved postregel z vsem kar se na izobraževanju pričakuje: druženjem, nadgrajevanjem znanja, občudovanjem zimskih lepot in seveda smučanjem. Izvidnica je že v petek preverila možnost dostopa na Nad Šitom glavo in ugotovila, da so razmere preveč nestabilne in zato prenevarne...

Prvi vikend je bil namenjen piljenju smučarske tehnike na odličnih terenih smučarskega centra pod Peco in prenos novega znanja v turne terene v neposredni bližini smučišča. In kdo boljši bi nam lahko pri tem pomagal kot človek neskončnih referenc za to področje, Davo Karničar. Davo je tudi tokrat brez dvoma dokazal, da je človek, ki zna rešiti vsako smučarsko težavo tako teoretično kot tudi praktično.
Agenda je predvidevala, da se sprehodimo čez bazično smučarsko tehniko s pridihom smučarskih veščin...

Primož nas je malo okaral, zato pripenjam še eno vikend objavo :)
Presenetljivo dobro vreme smo v nedeljo izkoristili za prijeten kolesarski vzpon in spust iz Čemšeniške planine, ki nikoli ne razočara. Vključno z 2xĐ FAT legendama (Đani, Đomba) nas je bilo 9 . Vzpon iz Izlak, preko Čemšenika do smučišča Prvine je minil ob prijetnem kramljanju, ob prvem konkretnem blatnem vzponu pa se je slišalo samo še prestavljanje menjalnikov in globoko dihanje. Vzpona je bilo za dobri 2 uri, nato je sledil še spust po...

Ankogel tudi včeraj ni razočaral. Čeprav pršiča ni bilo na tone, se ga je nekaj našlo tudi za naju. Veter do grebena skoraj orkanski, na vrhu pa popolno nasprotje. Strmina kompaktna s ˝škripravčkom˝, glavnino v prejšnjem tednu opevanega pršiča pa je verjetno odneslo v drugo dolino.

Situacija je nanesla, da sva se v petek zarana z Đanijem sama pripeljala v dolino Malte z neskromnim planom, da v enem dnevu naskočiva Hochalmspitze in greva domov. Ob sedmih jo iz doline mahneva v hosto, ki je od spodaj izgledala snežno zelo osiromašena, vendar se je izkazalo drugače. S krajšimi prekinitvami sva na smučkah drsala skoraj celo pot do Villacher Hütte in naprej. Ker sva bila oba prvič v teh koncih sva seveda tradicionalno ubrala bližnjico in zgrešila smer ter porabila precej časa in energije za...

Situacija je nanesla, da smo se v soboto usmerili v Jugovo grapo v osrčju Špikove skupine. Lagano sportski pričnemo ob 6:20 iz zelenega, brstečega Martuljka kjer že par mesecev ni nobenih sledi o snegu. A pogled pod vršace je obetal dobre pogoje in po 2 urah ˝šodranja˝ smo bili končno na snegu. Pod Tremi macesni si nataknemo dereze in zagrizemo v prvo grapo. Sneg, lepo pomrznjen, škriplje pod derezami, ko se ob vznožju Jugove ponudi bližnjica čez lep, z ledom zalit skok. Odličen majski ledeni jezik je bil...

Situacija je nanesla, da se je bilo treba v sredo na hitro dogovoriti kam na turo. Đani je že imel odobren dopust, Mare je naletel čisto po naključju pa smo se v četrtek po šihtu zložili v avto in parkirali v Zajzeri. V soju naglavnih žarometov smo imeli namen najti Majcnov bivak, vendar to ni ravno enostavno, če tam še podnevi nikoli nisi bil, opisi so pa bolj tako-tako. Pa smo ga okrog enajstih zvečer vseeno našli in se utrujeni in siti od Travellunchov s pretečenim rokom, zvalili na žimnice posute z...

Medtem ko so trume napadale Kovk (Monte Coco) in Lepi vrh (Cima Bella), je sedmero turnih smučarjev v miru in tišini teptalo 30 cm pršiča po hudourniški strugi proti sedlu Pleccia. Ta se nahaja na meji med Italijo in Avstrijo, le streljaj bolj vzhodno od zgoraj omenjenih destinacij. Iz sedla smo se najprej zagnali desno na en kucelj po imenu Achomitzer Alm in se po neokrnjenem pršiču pripeljali nazaj na sedlo. Nato smo krenili še levo proti našemu cilju – Ojstrniku (2052). Pot vodi čez sedlo Bistrica...

Dan je bil vsekakor za izkoristit, zato sva z Džanijem že ob svitu stopicala proti Krnici. Kot je že Anže zapisal je res, da mraz z višino popušča. Tako je bilo pri koči še -8, pod Kriško steno pa samo še -3. Vendar še vedno dovolj, da je pršič ostal. Na vrhu ga je okrog 30 cm na fino trdi podlagi, nato pa z višino linearno pada tudi debelina te nadvse zaželene vrste snega. A se je splačalo. Priporočava še ostalim, kajti nekaj metrov je ostalo še nezvoženih.