Objave

Včeraj sva z Davidom izkoristila še te daljše dneve, k se po službi lahko še spleza kakšno smer. Zato sva odhitela na Vršič in po kratkem dostopu sva bila že na začetku Stebra ob Kamenkovem kaminu v JV steni Nad Šitom glave. Smer je lepa, vendar kratka. Sestop pa čist preveč ruševnat.
Dan pa tudi ni več tako dolg, tako da se nama ni uresničila želja, da bi splezala še Kamenkov kamin. Zato sva naredila še kratko analizo ture v Koči na Gozdu. Na poti domov sva se oglasila še pri Googlovi Kranjskogorčanki....

Na veliki šmaren sva šla z Davidom plezat v južno steno Staničevega vrha (1805 m). Obema je bilo to prvo plezanje v tej steni, ki je znana po kompaktni 'pakleniški' skali. Vreme je bilo idealno za plezanje v tem koncu, saj se je dobro ohladilo. Skala pa je bila kljub sredinemu deževnemu vremenu suha. Gneče pa tudi ni bilo, saj sva bila cel dan sama v steni.

Za začetek sva si izbrala Labradorja (V-/IV, 110 m). Na internetu je veliko napisano o tej smeri da naj ne bi bila opremljena. Smer je opremljena....

Po nedeljskem severnem razu v Mojstrovki sva z Davidom (AO Free-lancer :) ) ugotovila, da bo potrebno malo več plezati. Zato sva v sredo po službi šla plezat v Begunjsko Vrtačo, kjer sva oba prvič plezala. Izbrala sva najbolj popularno smer Janc-Mali.
Na vstopu sva ugotovila, da ne bova sama, saj se je ravno ena naveza (ČAO, naša bivša tečajnica pri šp.plezanju pri Troštu) pripravljala na vstopu.
Smer omogoča raznoliko plezanje po platah, kaminih, zajedah in seveda šodru. Skala je vrhunska razen...

Takrat ko je bila veliko članov na taboru v Canazeiu, sem se raje odzval povabilu Maruše na zelo lepo prečenje Brente.

Nekje sem prebral, da je to najlepše prečenje na svetu. Tura je bila enkratna! Zelo razgledna! Tudi z vremenom smo imeli srečo.

Vse tri dni smo se gibali na višini med 2400 m in nekaj nad 3000 m. Koče in urejenost gorskih poti je čisto na drugi ravno kot jih najdemo v Slovenskih gorah.

V soboto sem se skupaj z Janezom in Davidom odpravil plezat Visoko Belo špico (Cima Alta di Riobianco, 2257 m) v Zahodnih Julijskih Alpah. Letos modna pri naših članih. Za vse tri je bila to prva izkušnja s stenami nad bivakom Gorica.

Res drži vse kar je napisal pokojni Mihelič v vodniku, da je to: ena izmed najlepših tur zmerne težavnosti v Julijcih! Uživaško plezanje v odlični skali po strmem izpostavljenem razu.

Čeprav je severna stran, stena ni bila v senci. Pa tudi obljudena naj bi...

V soboto sem se skupaj z Davidom in Mirom podal na prečenje Zeleniških špic. Zeleniške špice so zame vedno veljale za enega najlepših grebenov, ki s strmimi stenami deli dolini Repovega kota in Kamniške Bele. Greben je poln stolpičev, ki jih večina preplezaš kar po temenu. Izpostavljenost je res velika. Ni za vrtoglave. Skala je odlična razen na dveh mestih je sestop malo bolj siten zaradi drobljive skale in šodra. Najlepše je plezanje na Debeli špic (1937 m), kot pravi Mihelič v Slovenski stenah, kakor...

Vremenska napoved nas je 'nagnala' v Napoleoniko, kjer smo imeli cel dan lepo sončno vreme. Rana ura (slovenskih fantov grob ;)) nam je spet prinesla prazen sektor in kar hitro smo zasedli skoraj cel sektor. Alpinci so pridno vpenjali in vadili prevezovanje. Super je bilo.

Fotografij ni veliko, ker sem prepozno spomnil, da bi fotografiral. :(
.

Rana ura, zlata ura nam je prinesla čisto prazen Črni Kal. Kar hitro smo zasedli sektor in napeljali smeri. Danes je bilo na meniju plezanje na top rope. Vsi so se odlično odrezali. Bravo!

Plezanje s Tadejem je zame vedno predstavljal velik izziv, ker me vedno tako po Tadejevo hoče preseneti s kakšnim dodatkom. Tudi sedaj ni bilo drugače. Menila sva se za Teranovo smer, pa mi Tadej pove, da bi rad tudi kaj plezal ne pa samo 'hodil' (naklonina v Teranovi je do 80°). ;) Takoj je Teranovo nadgradil še s Sinjim slapom vse v enem dnevu. Ker razmere tega niso dovoljevali sva se odpravila samo v Sinji slap in še kakšen dodatek v okolici.

Tadej je bil vedno pri zgodnjih, sedaj sva pa bila...

Nekaj tistih, ki smo se tudi udeležili občnega zbora na Vršiču smo šli obiskat grape v Mojstrovki. V soboto smo Tosja, Tomi, Primož, Žiga, Dule, Rastko, Robi in jaz mahnili po Pripravniški grapi na Mojstrovko. Ves čas nam je nad glavo visela ogromna opast. Res nebi želel bit zraven k bo padla dol. Grapa je bila še deviška, saj smo jo prvi po zadnjem sneženju zrili.
V nedeljo smo šli Primož, Dule in jaz še v Butinarjevo grapo, ki je meni ena lepših grap po kateri sem šel. Dule in Primož sta šla še po...